Hrvatski jezični portal. 2014.
prédnji — a e prid. (ẹ̑) 1. ki leži, je spredaj, pred čim: prednji del ladje; prednji sedeži avtomobila; prednji hlačni žep; prednje noge sesalcev; prednja stran glave, hiše; prednja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, številko, pomembnejšimi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stražnji — strȁžnjī prid. DEFINICIJA 1. koji je straga, na stražnjoj strani, opr. prednji 2. pren. zadnji, najlošiji SINTAGMA stražnji samoglasnik fon. vrsta samoglasnika koji se artikulira stražnjim dijelom jezika u stražnjem dijelu usne šupljine (npr. »u« … Hrvatski jezični portal
kljún — a m (ȗ) 1. prednji podaljšani roženi del glave z ustno odprtino pri ptičih: ptica ima dolg, ukrivljen kljun; udariti s kljunom; čapljin kljun; kljun gosi 2. prednji, kljunu podoben del ladje, čolna: čoln je s kljunom zadel ob breg / ladijski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prȅdnjāk — m (prednjàkinja ž) 〈V āče, N mn āci〉 1. {{001f}}sport i vojn. onaj koji se nalazi ispred drugoga u koloni 2. {{001f}}razg. a. {{001f}}prednji konj u zaprezi b. {{001f}}predvodnik u stadu 3. {{001f}}prednji zub; sjekutić … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
strȁžnjī — prid. 1. {{001f}}koji je straga, na stražnjoj strani, opr. prednji 2. {{001f}}pren. zadnji, najlošiji ∆ {{001f}}∼ samoglasnik fon. vrsta samoglasnika koji se artikulira stražnjim dijelom jezika u stražnjem dijelu usne šupljine (npr. »u«, »o« i dr … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prednjak — prȅdnjāk m <V āče, N mn āci> DEFINICIJA 1. sport i vojn. onaj koji se nalazi ispred drugoga u koloni 2. razg. a. prednji konj u zaprezi b. predvodnik u stadu 3. prednji zub; sjekutić ETIMOLOGIJA vidi pred … Hrvatski jezični portal
góbec — bca m (ọ̑) 1. prednji, navadno podaljšani del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih in ribah: konjem so se penili gobci; seči z gobcem po hrani; slinast pasji gobec / jezik mu je visel iz gobca; pes ima kost v gobcu; morski pes je plaval … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naróčje — a s (ọ̑) 1. prednji del telesa v sedečem položaju od trebuha do kolen: pramen svetlobe osvetljuje naročje sedeči figuri; položiti glavo v materino naročje; sesti komu v naročje; v naročju je držala odprto knjigo; prazno naročje; pren. spustiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nós — ú in a m, mn. nosóvi (ọ̑) 1. naprej štrleči del obraza z odprtinama za vohanje: drgniti si nos; obrisati si čelo in nos; prijeti se za nos; dolg, koničast, raven, velik, navzgor zavihan nos; od pijače ima rdeč nos; potne kapljice na nosu / grški … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rílec — lca [u̯c] m (ȋ) 1. podaljšani, zoženi prednji del glave z ustno odprtino pri nekaterih sesalcih: prašiči brodijo z rilci po blatu; ježev rilec / odpreti rilec // ta del brez spodnje čeljusti: rilec in spodnja čeljust / skuhati rilec v ješprenju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
