prednik

prednik
prȅdnīk m <V -īče, N mn -īci>
DEFINICIJA
pol. država koja je imala vlast na nekom području prije političkih ili teritorijalnih promjena; predecesor, opr. sljednik
ETIMOLOGIJA
vidi pred

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • prédnik — a m (ẹ̑) 1. sorodnik v ravni črti nazaj: vsi moji predniki so bili kovači; davni predniki; prednik po materini, očetovi strani; predniki in potomci / družinski predniki; kult prednikov / pes ima čistokrvne prednike; pren. jezikovni predniki… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • očák — a m (á) 1. rel. vsak pomembnejši prednik judovskega naroda v stari zavezi od Abrahama dalje: očak Jakob; očaki in preroki / svetopisemski očaki; očaki stare zaveze // nav. mn., star. prednik sploh: hotel je poravnati krivico svojih očakov 2.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • očétovski — a o prid. (ẹ) nanašajoč se na oče 1: to je njegova očetovska dolžnost; očetovska ljubezen, skrb; zlorabljati očetovsko oblast / je zelo očetovski / sosedu je dal očetovski nasvet / redko očetovski prednik prednik po očetu ◊ jur. očetovska pravda …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • práópica — e ž (ȃ ọ̑) knjiž. prvi, najstarejši prednik (človeku podobne) opice: človeški prednik se skoraj ni razlikoval od praopice; lastnosti praopic …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sljȅdnīk — sljȅdnī|k m (sljȅdnica ž) 〈V īče, N mn īci〉 1. {{001f}}pravn. a. {{001f}}onaj koji slijedi za kim i preuzimlje ili na njega prelaze prava prethodnika [pravni ∼k]; nasljednik b. {{001f}}pol. država koja je stekla vlast na nekom području nakon… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • sljednik — sljȅdnīk m <V īče, N mn īci> DEFINICIJA 1. pravn. a. onaj koji slijedi za kim i preuzimlje ili na njega prelaze prava prethodnika [pravni sljednik]; nasljednik b. pol. država koja je stekla vlast na nekom području nakon političkih ili… …   Hrvatski jezični portal

  • ascendènt — ênta in énta m (ȅ é, ẹ) jur. sorodnik v ravni črti nazaj, prednik: ascendenti in descendenti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • déd — tudi dèd déda m, im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ) 1. stari oče: moj ded je dočakal visoko starost; podedovati po dedu; njegov ded po očetu je bil zdravnik 2. nav. mn. prednik: tu so živeli že naši dedje 3. nar. severovzhodno moški, navadno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dirékten — tna o prid. (ẹ̑) ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fosílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na fosil: fosilni ostanki; fosilne najdbe / fosilne praprotnice, školjke ♦ antr. fosilni človek neposredni prednik današnjega človeka, ki je živel proti koncu ledene dobe; geol. fosilno gorivo gorivo organskega… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”