Hrvatski jezični portal. 2014.
pèljati — (što) nesvrš. 〈prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}reg. vući (što kao teret, prevoziti kolima) [∼ sijeno] 2. {{001f}}obavljati posao peljara; peljariti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
peljáti — péljem tudi ám nedov., pêlji peljíte; pêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam: peljati drva, pohištvo, seno; peljati sadje na trg, žito v mlin; peljati koga v mesto; peljati na avtomobilu, vozu, v samokolnici; z brodom so jih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peljariti — peljáriti nesvrš. <prez. pèljarīm, pril. sad. rēći, gl. im. rēnje> DEFINICIJA v. peljati (2) ETIMOLOGIJA vidi peljati … Hrvatski jezični portal
peljarenje — peljárēnje sr DEFINICIJA 1. <gl. im.>, v. peljariti 2. v. peljati (2) [lučko peljarenje; obalno peljarenje] ETIMOLOGIJA vidi peljati … Hrvatski jezični portal
skózi — tudi skóz prisl. (ọ̑) 1. izraža premikanje ali usmerjenost z ene strani na drugo a) glede na širino, globino: bila je taka gneča, da sem se komaj prebil skozi; žebelj je prišel skozi, ker si premočno udarjal; rezina kruha je bila tanka, da se je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vêsti — vêdem nedov., vêdel in védel vêdla, stil. vèl vêla (é) 1. knjiž. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre; peljati: vesti gosta v sobo; vesti komu konja / vesti koga za roko, pod roko // delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
peljáriti — nesvrš. 〈prez. pèljarīm, pril. sad. rēći, gl. im. rēnje〉, {{c=1}}v. {{ref}}peljati (2){{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
peljárēnje — sr 1. {{001f}}〈gl. im.〉, {{c=1}}v. {{ref}}peljariti{{/ref}} 2. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}peljati (2){{/ref}} [lučko ∼; obalno ∼] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
napeljati — napèljati svrš. <prez. napèljām, pril. pr. āvši, prid. trp. nàpeljān> DEFINICIJA reg. 1. (što), usp. navesti (voženjem dovesti na željeno mjesto) 2. (koga na što) žarg. navesti (vođenjem ili utjecanjem i raznim trikovima postići da tko što… … Hrvatski jezični portal
otpeljati — otpèljati (koga, što) svrš. <prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. ȍtpeljān> DEFINICIJA reg. odvesti stvar ili osobu (odavde na drugo mjesto), opr. dopeljati ETIMOLOGIJA od (ot ) + v. peljati … Hrvatski jezični portal
