napèljati — svrš. 〈prez. napèljām, pril. pr. āvši, prid. trp. nàpeljān〉 reg. 1. {{001f}}(što) voženjem dovesti na željeno mjesto, {{c=1}}usp. {{ref}}nàvesti2{{/ref}} 2. {{001f}}(koga na što) žarg. navesti (vođenjem ili utjecanjem i raznim trikovima postići… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
napeljáti — péljem tudi ám dov., napêlji napeljíte; napêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto: napeljati nitko skozi zanke; žico je slabo napeljal / vrv je napeljal od drevesa do drevesa / napeljati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cév — í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cevovòd — óda m (ȍ ọ) naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov: napeljati, zapreti cevovod; kontinentalni cevovod; plinski cevovod; gradnja cevovoda ♦ teh. tlačni cevovod v katerem je notranji tlak večji od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hméljen — jna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na hmelj: hmeljni poganjki / obiranje hmeljnih storžkov plodov; napeljati hmeljne trte na žice / hmeljna žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / hmeljni škodljivci ♦ agr. hmeljna moka grenek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inštalírati — am in instalírati am dov. in nedov. (ȋ) 1. načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljati: inštalirati elektriko, plin, telefon, vodovod / inštalirati morajo še hladilnik in pralni stroj namestiti in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kábel — bla m (á) 1. električni vodnik iz ene ali več med seboj izoliranih žic, obdan z zaščitnim slojem: napeljati, speljati kabel v novo naselje / polagati kabel / poslati sporočilo po kablu / gumeni kabel / rabi se samostojno ali s prilastkom:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kablírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. žarg. položiti, napeljati kabel: kablirali so telefonsko in telegrafsko omrežje 2. ptt sporočiti po kablu: kablirala mu je o bratovi smrti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kanalizácija — e ž (á) 1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje 2. sistem jarkov in kanalov za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika