- dušikov
- dušíkov prid.DEFINICIJAkoji pripada dušiku [dušikov oksid]ETIMOLOGIJAvidi dušik
Hrvatski jezični portal. 2014.
dušikov
Look at other dictionaries:
dušíkov — prid. koji pripada dušiku [∼ oksid] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dušíkov — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na dušik: dušikova kislina; dušikove spojine / proizvodnja dušikovih gnojil dušičnih ♦ bot. dušikove bakterije bakterije, ki presnavljajo dušik v naravi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razpásti — pádem dov., stil. razpàl razpála (á ā) 1. preiti v dele, kose: kamen, led pod udarci razpade; stol je razpadel; trdnjava, zidovje razpade / po očetovi smrti je posestvo razpadlo na, v več delov 2. preiti v svoje sestavine: odmrle rastline… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
biogeokemijski — biogeokémijskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na biogeokemiju SINTAGMA biogeokemijski ciklus ekol. kruženje pojedinih elemenata između žive i nežive prirode u ekosustavima (npr. dušikov ciklus, ugljikov ciklus i dr.) ETIMOLOGIJA vidi… … Hrvatski jezični portal
oksidul — oksìdul m DEFINICIJA 1. kem. niži oksid, oksid s manjim udjelom kisika, suboksid 2. farm. skraćeni naziv za dušikov oksidul, didušikov oksid, najstariji anestetik i moćan analgetik; rajski plin ETIMOLOGIJA njem. Oxydul ≃ oksi + grč. douleía:… … Hrvatski jezični portal
hidroksilamin — hidroksilàmīn m <G hidroksilamína> DEFINICIJA kem. dušikov spoj s vodikom i hidroksilom; bezbojni higroskopni kristali, jako redukcijsko sredstvo ETIMOLOGIJA v. hidroksil + v. amin … Hrvatski jezični portal
hidrazin — hidràzīn m <G hidrazína> DEFINICIJA kem. NH2·NH2, dušikov spoj s vodikom, bezbojna uljasta tekućina, bazičnog svojstva, vrlo jako redukcijsko sredstvo; služi kao raketno gorivo, pri razvijanju fotografija itd. ETIMOLOGIJA hidr + grč. ázō… … Hrvatski jezični portal
díoksíd — a m (ȋ ȋ) kem. spojina enega atoma elementa z dvema atomoma kisika: dušikov, ogljikov, silicijev, žveplov dioksid … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smejálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na smejanje: v kotu ustnic so se ji nabirale smejalne gubice / smejalne mišice ∙ poljud. smejalni plin plin, ki se uporablja kot narkotik, strok. dušikov oksid … Slovar slovenskega knjižnega jezika
