vláčiti — nesvrš. 〈prez. vlȃčīm, pril. sad. čēći, gl. im. čēnje〉 1. {{001f}}vući po nekoj površini; potezati [∼ mrežu] 2. {{001f}}branati [∼ zemlju] 3. {{001f}}grebenati, gargašati [∼ vunu] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
vlačíti — in vláčiti im nedov. (ȋ á) 1. večkrat vleči: vlačil je vrvico gor in dol / vlačiti ladje v pristanišče / ekspr. za seboj vlači dolgo ogrinjalo vleče 2. spravljati les v gozdu do poti tako, da drsi po tleh: vlačiti s konji / vlačiti hlode 3.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Prelog — Prelog … Deutsch Wikipedia
cándrati se — am se tudi candráti se ám se nedov. (ȃ; á ȃ) slabš. vlačugati se, vlačiti se: kaj vem, kje se candra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cijáziti — im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. težko nositi: na hrbtu je imel vrečo, v kateri je cijazil krompir; naložil si ga je na ramo in ga cijazil po stopnicah // nositi, prenašati: kamor gre, cijazi s seboj tranzistor 2. počasi se premikati: tovorni vlak… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cipáriti se — im se nedov. (á ȃ) vulg. vlačugati se, vlačiti se: s kom se cipari zdaj? … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvlačeváti — újem nedov. (á ȗ) redko vlačiti: izvlačevati hlode iz gozda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kurbáti se — ám se nedov. (á ȃ) vulg. vlačugati se, vlačiti se: že ves čas se kurba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lájdrati — am nedov. (ȃ) pog., slabš. potepati se, pohajkovati: doma bodi, kaj bi lajdrala okoli lájdrati se vlačugati se, vlačiti se: jaz delam, ti se pa lajdraš z babami; kaj vem, s kom se zdaj lajdra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lájhati se — am se nedov. (ā) pog., slabš. vlačugati se, vlačiti se: lajhati se z ničvrednimi ženskami // potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan lajhajo … Slovar slovenskega knjižnega jezika