brentáča — e ž (á) zastar. brenta: kadi, sodi, brentače … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brentáč — a m (á) 1. kdor nosi brento: brentača sta odnašala grozdje 2. nar. zahodno manjša brenta: stresel je grozdje iz brentača v brento … Slovar slovenskega knjižnega jezika