- trkom
- tȓkom pril.DEFINICIJAu trku, trčeći [trkom!]ETIMOLOGIJAvidi trk
Hrvatski jezični portal. 2014.
trkom
Look at other dictionaries:
tȓkom — pril. u trku, trčeći [∼!] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
tȓk — m 1. {{001f}}trčanje [u brzom ∼u] 2. {{001f}}〈u pril. službi〉 brzo, žurno, trkom ⃞ {{001f}}∼! trči!, trkom! … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
trk — tȓk m DEFINICIJA 1. trčanje [u brzom trku] 2. <u pril. službi> brzo, žurno, trkom FRAZEOLOGIJA trk! trči!, trkom! ONOMASTIKA pr. (nadimačka): Dȅrk (Međimurje), Dr̀ča (660, Benkovac, S Dalmacija, Lika), Dr̀čec (150, Novi Marof, Zagorje, I… … Hrvatski jezični portal
otr̀čati — (∅) svrš. 〈prez. otr̀čīm, pril. pr. āvši, prid. rad. ȍtrčao〉 1. {{001f}}otići trkom 2. {{001f}}sport završiti radnju trčanja u cjelini, završiti dionicu ili natjecanje u trčanju [∼ utrku] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zàgrepsti — (∅, koga, što) svrš. 〈prez. zagrèbēm, pril. pr. zagrèbāvši, imp. zagrèbi, prid. rad. zàgrebao/zàgrebla ž〉 1. {{001f}}(što, koga) a. {{001f}}noktima zaparati u kožu tijela b. {{001f}}čime oštrim zaparati što, dublje prodrijeti grebući 2.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zagrepsti — zàgrepsti svrš. <prez. zagrèbēm, pril. pr. zagrèbāvši, imp. zagrèbi, prid. rad. zàgrebao/zàgrebla ž> DEFINICIJA 1. (što, koga) a. noktima zaparati u kožu tijela b. čime oštrim zaparati što, dublje prodrijeti grebući 2. (Ø) ekspr. potrčati,… … Hrvatski jezični portal
zažvenketáti — ám tudi éčem dov. (á ȃ, ẹ) dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: ob sunku so zažvenketale šipe; udaril je s pestjo po mizi, da je vse zažvenketalo / kosi stekla so zažvenketali po tleh žvenketajoč padli // povzročiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žvenketáti — ám tudi éčem nedov. (á ȃ, ẹ) dajati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kose so žvenketale; prazne steklenice so ob tresljajih žvenketale; streljali so, da so žvenketale šipe v oknih / koščki ledu so žvenketali po skalah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žvénkniti — em in žvênkniti em dov. (ẹ ẹ̑; é ȇ) dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe v oknih so žvenknile zaradi sunka // povzročiti oster, višji glas zlasti z udarcem, trkom s čim: žvenknil je z ostrogami / ekspr. žvenknila… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
