- trk
- tȓk mDEFINICIJA1. trčanje [u brzom trku]2. <u pril. službi> brzo, žurno, trkomFRAZEOLOGIJAtrk! trči!, trkom!ONOMASTIKApr. (nadimačka): Dȅrk (Međimurje), Dr̀ča (660, Benkovac, S Dalmacija, Lika), Dr̀čec (150, Novi Marof, Zagorje, I Slavonija, Prigorje), Dr̀čelić (Slavonski Brod, Zadar), Dr̀čić (140, Zagreb, Klanjec, Zagorje, Moslavina, Banovina), Dȑk (270, Čakovec, Ivanić Grad, okolica Zagreba, Podravina), Dr̀kelić (Slavonski Brod, Posavina), Dr̀kula (Bjelovar), Dr̀kulec (Drkúlec) (100, Jastrebarsko, Posavina, Z Slavonija), Dr̀kušić (Osijek, Ozalj, Pokuplje), Pòdrk (Vrbovec), Tŕčak (360, Zlatar Bistrica, Zagorje, Samobor), Tȓče (Dubrovnik), Tr̀čić (Nova Gradiška, Dugo Selo), Tȑčka (Požega), Tr̀kāč (Čazma, Moslavina), Tr̀ković (Dubrovnik), Tr̀kulja (1330, Gvozd, Petrinja, Kordun)ETIMOLOGIJAprasl. *tъrkъ, *tъrkati (rus. tórkat', češ. trkat: udarati), lit. turkterėti
Hrvatski jezični portal. 2014.