ùčiti — nesvrš. 〈prez. īm, pril. sad. ùčēći, impf. ùčāh, prid. trp. ‹čen, gl. im. ùčēnje〉 1. {{001f}}(što) a. {{001f}}nastojati da se što upamti, razumije, stjecati znanje ili vještinu [brzo/lako ∼; ∼ napamet; ∼ usput] b. {{001f}}pohađati školu, biti na… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
učíti — ím nedov. (ȋ í) 1. s posredovanjem znanja usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti: učiti otroka brati, govoriti; učiti koga plesti, voziti kolo; učiti koga streljanja; naredil je, kot ga je učil oče / učiti psa; učiti vole orati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šóla — 1 e ž (ọ̑) 1. vzgojno izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzéti — vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje; vzemi (si) žlico in jej; vzeti komu prtljago iz rok; vzela je denar od kupca in ga preštela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
учить — учу, ся, наука, укр. учити, наука, блр. учыць, навука, др. русск. учити, укъ учение , ст. слав. оучити, оучѫ διδάσκειν (Супр., Остром.), болг. уча учу , сербохорв. у̀чити, у̀чи̑м, словен. učiti, im, чеш. učiti, слвц. učit᾽, польск. uczyc, uczę,… … Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера
учить — Древнерусское – учити, укъ (учение). Древнепрусское – iaukint (упражнять, упражняться). Праславянский корень uciti, родственный «учить», образован от другого праславянского корня vyknoti, восходящего к древнепрусскому слову со значением… … Этимологический словарь русского языка Семенова
kàko — kàko1 pril. 1. {{001f}}izriče ili pita način, usporedbu, neodređenost, želju, mogućnost, vjerojatnost itd. vršenja radnje [∼ je bolje?; ∼ je to moguće?] 2. {{001f}}(u dijaloškoj situaciji kao pitanje) u zn. kako je to moguće, otkuda to, otkuda… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
šègrtovati — (∅) nesvrš. 〈prez. šègrtujēm, pril. sad. šègrtujūći, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}učiti zanat kao šegrt, biti šegrt 2. {{001f}}pren. biti početnik u nekom poslu i istodobno učiti od starijih … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
šegrtovati — šègrtovati (Ø) nesvrš. <prez. šègrtujēm, pril. sad. šègrtujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. učiti zanat kao šegrt, biti šegrt 2. pren. biti početnik u nekom poslu i istodobno učiti od starijih ETIMOLOGIJA vidi šegrt … Hrvatski jezični portal
kako — kàko2 [b] (II)[/b] vezn. DEFINICIJA izriče način, izjavu, namjeru, vrijeme, uzrok, posljedicu [reći ću vam kako radim; kako se dogodilo itd.] FRAZEOLOGIJA kako da ne (u dijaloškoj situaciji na riječi sugovornika) u zn. 1. potvrđivanja da je… … Hrvatski jezični portal
