zabijati
Look at other dictionaries:
zabíjati — (što) nesvrš. 〈prez. zàbījām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}zabiti{{/ref}} ⃞ {{001f}}∼ nos (u što) nepozvan htjeti sve znati (o čemu) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zabíjati — am nedov. (í) 1. z udarci delati, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabijati zagozde; zabijati žeblje v deske ♦ grad. zabijati pilote 2. z udarci spravljati kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: zabijati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brȕkva — brȕkv|a ž 〈G kāvā/ ī〉 reg. čavao [zabiti ∼u; zabijati ∼e]; brokva ✧ {{001f}}tal … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sı̏liti — (∅, koga, se) nesvrš. 〈prez. īm (se), pril. sad. sı̏lēći (se), gl. im. sı̏ljēnje〉 1. {{001f}}(koga, se) činiti da tko što radi protiv svoje volje ili želje, prisiljavati na što, nametati svoju volju komu (ob. u svakodnevnim situacijama i… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
siliti — sȉliti nesvrš. <prez. īm, pril. sad. sȉlēći, gl. im. sȉljēnje> DEFINICIJA 1. (koga, se) činiti da tko što radi protiv svoje volje ili želje, prisiljavati na što, nametati svoju volju komu (ob. u svakodnevnim situacijama i ophođenju) [[i]A:… … Hrvatski jezični portal
brukva — brȕkva ž <G kāvā/ ī> DEFINICIJA reg. čavao [zabiti brukvu; zabijati brukve]; brokva ETIMOLOGIJA tal. brocco … Hrvatski jezični portal
žalonirati — žalonírati (Ø, što) nesvrš. <prez. žalònīrām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA žarg. zabijati žalone radi mjerenja, za obilježavanje trase; kolčiti, trasirati ETIMOLOGIJA vidi žalon … Hrvatski jezični portal
bàt — in bát báta m (ȁ á; ȃ) 1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: tolkel je z batom po sekiri, dokler se grča ni razklala; zabijati kole z batom ♦ šport. palica za igranje biljarda 2. strojn. strojni del, ki se giblje v valju: bat se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klínček — čka m (ȋ) 1. manjšalnica od klin: obesiti predpasnik na klinček; lesen klinček // temu podobna stvar: pisali so s klinčki / nar. prsti so gibčno premetavali klinčke kleklje / zastar. smotko je prižgal s klinčkom vžigalico 2. redko lesen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kòl — kôla [kou̯] m, mest. mn. stil. koléh (ȍ ó) 1. dolg, srednje debel, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: ošiliti kol; zabijati kole v zemljo; privezati trto h kolu; udaril ga je s kolom po glavi; hrastov kol; hodi, kot da bi imel kol v hrbtu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
