zavézati — (koga, se) svrš. 〈prez. zàvēžēm (se), pril. pr. āvši (se), imp. zavéži (se), prid. trp. zàvēzan〉 1. {{001f}}(što) a. {{001f}}obviti, stegnuti čim što se učvršćuje uzlom b. {{001f}}pričvrstiti što uzicom 2. {{001f}}(što) izvesti, splesti uzao;… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zavézati — in zavezáti véžem dov. (ẹ á ẹ) 1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel a) da se kaj zapre, stisne: zavezati culo, nahrbtnik, vrečo; zavezati mapo; zavezati si čevlje / zavezati drobce v robec; zavezati si lase v čop b) da se zapre … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavezivati — zavezívati nesvrš. <prez. zavèzujēm, pril. sad. zavèzujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. zavezati ETIMOLOGIJA vidi zavezati … Hrvatski jezični portal
čúčka — e ž (ȗ) redko, v zvezi zavezati ruto v čučko zavezati ruto z vozlom na tilniku: Rdečo ruto ima zavezano v čučko in izpod nje silijo črni lasje (M. Pugelj) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rúta — 1 e ž (ú) 1. žensko pokrivalo, navadno kvadratne oblike: dati ruto na glavo; njena mati nosi ruto; potegniti si ruto na oči; zavezati ruto na tilniku, pod brado; zavezati komu oči z ruto; pisana, velika ruta; svilena ruta; ogel rute; to ga draži… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavozláti — ám dov. (á ȃ) 1. narediti vozel, vozle na čem: niti na koncu šiva zavozlamo in odstrižemo; zavozlati trak, vrv 2. z vozlom, vozli zavezati: zavozlati nit okrog paličice; zavozlati ruto pod brado / zavozlati (si) kravato zavezati 3. ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bȑnjica — bȑnjic|a ž naprava koja se stavlja životinji na njušku ili na gubicu (psu da ne grize); nagubac ⃞ {{001f}}staviti (kome) ∼u na usta ne dati mu da slobodno govori, zavezati mu usta … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
njȕška — njȕšk|a ž 〈D L šci/ i〉 1. {{001f}}dio glave životinje s nosom; gubica 2. {{001f}}pren. a. {{001f}}(u šali) lice, usta b. {{001f}}pejor. ružno lice osobe c. {{001f}}pejor. antipatična, odbojna osoba 3. {{001f}}(+ potenc.) ono što se na čemu… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
umúknuti — (∅) svrš. 〈prez. ùmūknēm, pril. pr. ūvši, imp. umúkni, prid. rad. ùmūknuo〉 prestati govoriti, početi mučati; zašutjeti, zanijemiti (o govoru, pjesmi, glasu, zvuku, paljbi iz vatrenog oružja itd.) ⃞ {{001f}}umuknite! 1. {{001f}}zavežite!,… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zavezívati — nesvrš. 〈prez. zavèzujēm, pril. sad. zavèzujūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}zavezati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
