- značajnost
- značájnōst ž <G -osti, I -osti/-ošću>DEFINICIJA1. osobina onoga a. što ima značaj (1) b. koji je značajan (1); važnost, znamenitost2. rij. arh. karakternostETIMOLOGIJAvidi znak
Hrvatski jezični portal. 2014.
značajnost
Look at other dictionaries:
značájnōst — ž 1. {{001f}}osobina onoga a. {{001f}}što ima značaj (1) b. {{001f}}koji je značajan (1); važnost, znamenitost 2. {{001f}}rij. arh. karakternost … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
značájnost — i ž (ȃ) lastnost, značilnost značajnega človeka: s tem dejanjem je dokazal svojo značajnost / poskušal je omajati njegovo značajnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
relèvantnōst — ž osobina, svojstvo onoga što je relevantno; značajnost, važnost, bitnost, relevancija … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
relevantnost — relevàntnōst (relèvantnōst) ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina, svojstvo onoga što je relevantno; bitnost, relevancija, važnost, značajnost ETIMOLOGIJA vidi relevantan … Hrvatski jezični portal
importancija — importáncija ž DEFINICIJA knjiš. važnost; značajnost, ugled, znatnost, zamašnost ETIMOLOGIJA tal. importanza … Hrvatski jezični portal
karákter — ja m (á) 1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja; značaj: skušal je spoznati njegov karakter / vplivati na oblikovanje karakterja / po karakterju se zelo razlikujeva / glavne značilnosti njegovega karakterja / z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokônčnost — i ž (ó) 1. lastnost, značilnost pokončnega: pokončnost stebel / pokončnost jezdeca vzravnanost 2. knjiž. načelnost, značajnost: poznavanje samega sebe pomaga k večji samozavesti in pokončnosti; moralna pokončnost; knjiga izraža avtorjevo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzravnánost — i ž (á) lastnost, značilnost vzravnanega: vzravnanost hrbtenice / vzravnanost jezdeca; ponosna, vojaška vzravnanost / posebnost človeka je vzravnanost in pokončna hoja / ekspr. vzgojiti komu vzravnanost načelnost, značajnost / stati v togi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
značáj — a m (ȃ) 1. kar označuje človeka kot posameznika zlasti v odnosu do ljudi, okolja: govorjenje, vedenje kaže njegov značaj; spoznavati značaj koga; po značaju je dobrodušen, popustljiv človek; črte, poteze značaja; razlike v značaju učencev / ni v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
