pridržáti — ím dov. (á í) 1. s prijemom krajši čas ohraniti v določenem položaju, na določenem mestu: pridržal mu je konja, da je razjahal; pridržal mu je streme; pridržal je voz, da se ne bi prevrnil / pridržati šal z brado / pridržati predmet k luči… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridržavati — pridržávati nesvrš. <prez. pridr̀žāvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (koga, što), v. pridržati 2. (se) djelovati ili postupati u skladu s čim [pridržavati se zakona/pravila/propisa] ETIMOLOGIJA vidi pridržati … Hrvatski jezični portal
pridržávati — (koga, što, se) nesvrš. 〈prez. pridr̀žāvām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(koga, što), {{c=1}}v. {{ref}}pridržati{{/ref}} 2. {{001f}}(se) djelovati ili postupati u skladu s čim [∼ se zakona/pravila/propisa] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pridržaj — prȉdržāj m DEFINICIJA pravn. 1. privremeno zadržavanje ovršenja obveze dok druga strana ne ispuni svoju obvezu 2. izjava kojom se iskazuje suzdržanost u prihvaćanju tumačenja pravnog čina ETIMOLOGIJA vidi pridržati … Hrvatski jezični portal
pridrživač — pridržìvāč m <G pridrživáča> DEFINICIJA 1. onaj koji što pridržava da ne padne ili koji pomaže drugomu tako što se ovaj za nj pridrži u hodu 2. dio koji se dodaje drugom većem dijelu zato da se ovaj ne odlijepi, ne padne, da se ne sruši i… … Hrvatski jezični portal
bráda — e stil. é ž, rod. mn. brád (á) 1. spodnji del obraza: podpirati si brado; zapet do brade; z brado pridržati šal; gola, koščena, okrogla brada; jamica na bradi 2. dlakava rast na obrazu: brada mu raste, sega do pasa; briti, gladiti, nositi brado;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prebítek — tka m (ȋ) 1. količina, vrednost, za katero je presežena potrebna količina, mera; presežek: izvozni prebitek; prebitek proizvodnje / prebitek energije, toplote // zastar., v zvezi z na izraža zelo veliko količino; na pretek: lani je bilo krme na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridržánje — a s (ȃ) glagolnik od pridržati: pridržanje konja / pridržanje bolnika v bolnici / pridržanje pravice za izdajo knjige … Slovar slovenskega knjižnega jezika
užítek — tka m (ȋ) 1. občutek telesnega, duševnega ugodja: čutiti, imeti užitek ob čem; vzbujati užitek; drhteti od užitka; z užitkom gledati kaj / estetski, spolni, športni, telesni užitek / hoja mi je v velik užitek / ekspr. užitek neskaljenega miru // … Slovar slovenskega knjižnega jezika