- poloviti
- polòviti1 (koga, što) nesvrš. <prez. polòvīm, pril. sad. polòvēći, gl. im. polòvljēnje>DEFINICIJAdijeliti napola; prepolavljatiETIMOLOGIJAvidi pola
Hrvatski jezični portal. 2014.
poloviti
Look at other dictionaries:
polovíti — ím dov., polóvil (ȋ í) 1. drugega za drugim ujeti: polovila je kokoši in jih dala v kurnik; polovil je liste, ki jih je odnesel veter / ekspr. poloviti tatove drugega za drugim prijeti / polovila je vse koščke mesa v juhi; lesna vlakna polovijo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
polòviti — polòviti1 (koga, što) nesvrš. 〈prez. polòvīm, pril. sad. polòvēći, gl. im. polòvljēnje〉 dijeliti napola; prepolavljati polòviti2 (koga, što) svrš. 〈prez. pòlovīm, pril. pr. īvši, prid. trp. pòlovljen〉 loveći pohvatati sve, {{c=1}}usp.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
poloviti — polòviti2 (koga, što) svrš. <prez. pòlovīm, pril. pr. īvši, prid. trp. pòlovljen> DEFINICIJA loveći pohvatati sve, usp. loviti ETIMOLOGIJA po + v. lov, loviti … Hrvatski jezični portal
polováčiti — (što) nesvrš. 〈prez. polòvāčīm, pril. sad. polováčēći, prid. trp. polòvāčen, gl. im. čēnje〉 razg. ekspr. nepotrebno dijeliti na dvije polovine, ob. kad to nije svrsishodno, potrebno ili pristojno [daj čovjeku cijeli komad, što polovačiš (kad se… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prepoloviti — prepolòviti svrš. <prez. prepòlovīm, pril. pr. īvši, prid. trp. prepòlovljen> DEFINICIJA 1. (što) a. cijelo razdijeliti na dva jednaka dijela b. podijeliti na dva dijela, na dvije skupine 2. (što, se) smanjiti (se) na polovinu (brojem,… … Hrvatski jezični portal
izlovíti — ím dov., izlóvil (ȋ í) rib. z lovom, ribolovom napraviti, da je kaj brez rib: izloviti ribnik // poloviti v celoti: v tem potoku so izlovili postrvi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obešenják — a m (á) ekspr. 1. obešenec: ni mogel pozabiti na obešenjaka 2. lahkomiseln, neresen človek: nekakšni obešenjaki so mu pripravljali podoknico; ljudje tam so pravi obešenjaki 3. ničvreden, malovreden človek: hotel je poloviti obešenjake, ki so se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
po... — ali pò... predpona (ȍ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
