- poplaćati
- popláćati (koga, što) svrš. <prez. pòplāćām, pril. pr. -āvši, prid. rad. popláćao>DEFINICIJAjedno za drugim platiti, sve redom platiti [poplaćati račune; poplaćati težake]ETIMOLOGIJApo- + v. platiti
Hrvatski jezični portal. 2014.
poplaćati
Look at other dictionaries:
popláćati — (koga, što) svrš. 〈prez. pòplāćām, pril. pr. āvši, prid. rad. popláćao〉 jedno za drugim platiti, sve redom platiti [∼ račune; ∼ težake] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
popláčati — in poplačáti am dov. (á á á) 1. v celoti plačati, poravnati: poplačati dolgove, škodo 2. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačati delo, trud / poplačati dobroto z nehvaležnostjo / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
desétkraten — tudi desétkráten tna o prid. (ẹ̑; ẹ̑ ā) desetkrat tolikšen: letalo preleti v istem času desetkratno razdaljo; desetkratna vrednost desétkratno tudi desétkrátno prisl.: desetkratno poplačati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hvaléžnost — i ž (ẹ) čustvo hvaležnega človeka: otroke je navdajala hvaležnost; storiti kaj iz hvaležnosti; globoka, iskrena, velika hvaležnost; bolnikova hvaležnost do zdravnika / besede, solze hvaležnosti // izražanje tega čustva: dolžen sem mu hvaležnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napláčati — in naplačáti am dov. (á á á) knjiž. 1. plačati znesek ali del zneska naprej: naplačati za hišo 2. poplačati: naplačal ga je za njegovo delo / prijaznost mu je obilno naplačal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèhvaléžnost — i ž (ȅ ẹ) nehvaležno vedenje, ravnanje: dobroto poplačati z nehvaležnostjo; ekspr. črna nehvaležnost / očeta je bolela sinova nehvaležnost ∙ nehvaležnost je plačilo sveta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nekóč — prisl. (ọ̑) izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti: z materjo sva šla nekoč na tisti hrib; nekoč boš moral vse poplačati / v pravljicah nekoč je živel kralj / po teh poljih, nekoč močvirjih,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpoplačljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne da poplačati: nepoplačljivi dolgovi ∙ knjiž. poslušanje te skladbe je bilo nepoplačljivo doživetje izredno, čudovito … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oškodováti — újem tudi oškódovati ujem dov. (á ȗ; ọ̄) 1. povzročiti, narediti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti: s takim ravnanjem so oškodovali delavce; oškodovati koga pri kupčiji // povzročiti, narediti, da ima kdo česa manj: stroški, ki jih je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poplačílo — a s (í) 1. glagolnik od poplačati: poplačilo dolga 2. star. plačilo: pričakoval je bogato poplačilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
