pozvoniti
Look at other dictionaries:
pozvòniti — (∅, komu) svrš. 〈prez. pòzvonīm, pril. pr. īvši, prid. rad. pozvònio〉 1. {{001f}}a. {{001f}}(∅) kratko se oglasiti zvonom b. {{001f}}pritisnuti električno zvono 2. {{001f}}(komu) pritisnuti zvono na vratima čijega stana ili kuće … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pozvoníti — ím dov., pozvónil (ȋ í) 1. krajši čas zvoniti: stekel je po stopnicah in pozvonil; ko je bil v zvoniku, je še malo pozvonil / dvakrat pozvoniti; na dolgo pozvoniti 2. z zvonjenjem sporočiti, naznaniti: pozvonil je pomočnici; pozvoniti k zajtrku; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
próbati — próba|ti dv. 〈prez. prôbām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(što) a. {{001f}}pokušati/pokušavati [∼ti pogoditi metu] b. {{001f}}(po)jesti/(po)piti malo čega radi provjeravanja kakvoće [∼ti vino]; kušati 2.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zvȑcnuti — svrš. 〈prez. nēm, pril. pr. ūvši, imp. zvȑcni, prid. trp. zvȑcnūt〉 1. {{001f}}(kome, koga) a. {{001f}}kratko pozvoniti (ob. na kućna vrata) b. {{001f}}razg. nazvati telefonom 2. {{001f}}(koga, što, ∅) a. {{001f}}udariti lako ili hitro, brzo b.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
probati — próbati dv. <prez. prȏbām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (što) a. pokušati/pokušavati [probati pogoditi metu] b. (po)jesti/ (po)piti malo čega radi provjeravanja kakvoće; kušati [probati vino] 2.… … Hrvatski jezični portal
zvrcnuti — zvȑcnuti svrš. <prez. nēm, pril. pr. ūvši, imp. zvȑcni, prid. trp. zvȑcnūt> DEFINICIJA 1. (kome, koga) a. kratko pozvoniti (ob. na kućna vrata) b. razg. nazvati telefonom 2. (koga, što, Ø) a. udariti lako ili hitro, brzo b. udariti odapevši … Hrvatski jezični portal
lakáj — a m (ȃ) 1. v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju uniformiran služabnik za osebno strežbo: pozvoniti lakaju / pri večerji je stregel livriran lakaj 2. knjiž., slabš. kdor je pretirano vdan nadrejenim: ne maram ga, ker je lakaj / biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pozvánjati — am nedov. (ā) 1. v presledkih zvoniti: zvon pozvanja / ekspr. k hudi uri pozvanja zvoni // večkrat pozvoniti: kar naprej je pozvanjala služabnici 2. dajati zvonjenju, zvončkljanju podoben glas: kozarci pozvanjajo na mizi / pozvanjati z ostrogami… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pozvončkljáti — ám dov. (á ȃ) ekspr. narahlo pozvoniti: od časa do časa je pozvončkljal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slúga — e tudi a m (ú) 1. v nekaterih deželah stalno najet moški za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo: sluga je prižgal luči; pozvoniti slugi / vojaški sluga vojak, dodeljen oficirju za osebno strežbo / star., kot vljudnostna fraza: sluga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
