zvoniti

zvoniti
zvòniti (Ø) nesvrš. <prez. -īm, pril. sad. -nēći, gl. im. -njēnje>
DEFINICIJA
1. a. proizvoditi zvonjavu (o zvonu) b. ječati poput zvona, odzvanjati, odjekivati [zvoniti u ušima sjećati se nekog imena ili čega drugoga što se čulo] c. zvučati (2)
2. meton. pokretati zvono ili zvonce da zvoni [zvoniti na uzbunu a. objavljivati zvonom kakvu opasnost b. upozoravati na opasnost, na potrebu za akcijom]
FRAZEOLOGIJA
čuo da zvoni a ne zna gdje zvoni iron. nije uspješno usvojio, nije dobro izveo, loše imitira čiji rad, ukus ili postupak; samo naslućuje (kad tko nešto izradi s nedovoljno poznavanja ili s poznavanjem pravila iz druge ruke, kad loše oponaša modne detalje u odijevanju i sl.);
zvoniti naopako reg. zvoniti udarajući o jednu stranu, oglašavati zvonjenjem smrt
ETIMOLOGIJA
vidi zvon

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • zvòniti — (∅) nesvrš. 〈prez. īm, pril. sad. nēći, gl. im. njēnje〉 1. {{001f}}a. {{001f}}proizvoditi zvonjavu (o zvonu) b. {{001f}}ječati poput zvona, odzvanjati, odjekivati [∼ u ušima sjećati se nekog imena ili čega drugoga što se čulo] c. {{001f}}zvučati… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • zvoníti — ím nedov. (ȋ í) 1. dajati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona: zvon dolgo, enolično, glasno, otožno zvoni; brezoseb.: v zvoniku zvoni; zvonilo je, da se je slišalo po vsej dolini // povzročati močne, zveneče glasove pri… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zvón — a tudi á m, mn. zvonóvi (ọ̑) 1. spodaj odprt in razširjen votel kovinski predmet, ki ob udarcih, trkih obenj daje močne, zveneče glasove: zvon buči, doni, zvoni, ekspr. kliče, poje; narediti, uliti zvon; obesiti, sneti zvonove; udariti na zvon;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kampanati — kampànati nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA reg. 1. zvoniti 2. jednolično zvoniti udaranjem klatna po jednoj strani zvona ETIMOLOGIJA vidi kampana …   Hrvatski jezični portal

  • zazvoniti — zazvòniti (Ø) svrš. <prez. zàzvonīm, pril. pr. īvši, prid. rad. zazvònio> DEFINICIJA 1. početi zvoniti 2. naglo, nakratko ili jednokratno se oglasiti kao zvono ETIMOLOGIJA za + v. zvon, zvoniti …   Hrvatski jezični portal

  • jútranjica — e ž (ú) 1. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica: svetla jutranjica / zvezda jutranjica 2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro: moliti jutranjice / zbrati se k jutranjicam ◊ etn. jutranjica pesem, ki se poje ženinu in nevesti prvo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jútro — 1 a s (ú) 1. del dneva ob sončnem vzhodu: bilo je že jutro, ko so prišli; jutro nastaja; prišlo, knjiž. napočilo je usodno jutro; pričakovati jutro; bedeti do jutra; že od jutra ga boli glava; ekspr. dela od (ranega) jutra do (poznega) večera ves …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klénkati — am nedov. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti: že nekaj časa klenka / mrtvaški zvon klenka / začelo je klenkati zvoniti // nar. pritrkavati, potrkavati: pred prazniki so klenkali 2. ekspr. slabo, nevešče igrati (na klavir):… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pritrkávati — am nedov. (ȃ) 1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih: cerkovnik pritrkava s srednjim in malim zvonom; zvoniti in pritrkavati / pritrkavati k prazniku / zvonovi ubrano pritrkavajo 2. udarjati ob kaj,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • brèncati — (∅) nesvrš. 〈prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉 zvoniti isprekidano u visokom tonu (što ga proizvodi malo zvono ili ručno zvonce); brenčati …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”