pečatni

pečatni
pèčatnī prid.
DEFINICIJA
koji je za pečat, koji služi za pečaćenje [pečatni vosak]
ETIMOLOGIJA
vidi pečat

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • pèčatnī — prid. koji je za pečat, koji služi za pečaćenje [∼ vosak] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pečáten — tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na pečat: pečatna ploskev je poškodovana / pečatni prstan prstan z monogramom, grbom; pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; pečatna barva, blazinica …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vȍsak — m 〈G ska, N mn vȍskovi〉 1. {{001f}}žućkasta meka tvar koju stvaraju pčele, dobiva se od pčelinjeg saća; žuti ili pčelinji vosak 2. {{001f}}tvari koje su spoj visokomolekularnih kiselina s alkoholima 3. {{001f}}rij. cerumen (iz uha) ∆… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • vosak — vȍsak m <G ska, N mn vȍskovi> DEFINICIJA 1. žućkasta meka tvar koju stvaraju pčele, dobiva se od pčelinjeg saća; žuti ili pčelinji vosak 2. tvari koje su spoj visokomolekularnih kiselina s alkoholima 3. rij. cerumen (iz uha) SINTAGMA biljni …   Hrvatski jezični portal

  • heliotróp — a m (ọ̑) 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom 3. geod …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pečátnik — a m (ȃ) priprava z gumijastim, kovinskim negativom pečata, navadno okrogle oblike: izdelovati pečatnike; kovinski pečatnik; pečatnik iz brona // pečatni prstan: na kazalcu desne roke je nosil pečatnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pŕstan — a m (ŕ) 1. okrasni obroček za nošenje na prstu: natakniti, sneti prstan; zlat prstan; prstan z biserom, rubinom / pečatni prstan z monogramom, grbom; poročni, zaročni prstan ∙ knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo 2. redko obroček, obroč… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vósek — ska m (ọ̑) 1. lahko gnetljiva, rumena snov, ki jo za delanje celic izločajo čebele: delati, izločati vosek; satovje je iz voska; rumen kot vosek / beliti, čistiti vosek; kuhati vosek z vrelo vodo ali s paro izločati ga iz satja; surovi vosek /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”