- pažljivo
- pàžljivo pril.DEFINICIJAna pažljiv način, s pažnjom; pomnjivo, brižljivo, pozornoETIMOLOGIJAvidi paziti
Hrvatski jezični portal. 2014.
Hrvatski jezični portal. 2014.
pàžljivo — pril. na pažljiv način, s pažnjom; pomnjivo, brižljivo, pozorno … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pazljív — a o prid., pazljívejši (ȋ í) 1. ki dela, si prizadeva, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: po nesreči je postal bolj pazljiv 2. zavestno (miselno) zbran: pazljiv poslušalec, učenec; biti pazljiv pri delu ∙ nič ni ušlo njenim pazljivim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poslúšati — am, in poslúšati tudi poslušáti am nedov. (ú; ú á ú) 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pȁziti — pȁzi|ti (koga, što, se) nesvrš. 〈prez. īm (se), pril. sad. zēći (se), prid. trp. pažen, gl. im. pȁžēnje〉 1. {{001f}}(na koga, na što) a. {{001f}}pratiti pogledom; gledati [∼ti kroz prozor] b. {{001f}}biti usredotočen, koncentrirati se gledajući … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prȁtiti — (koga, što) nesvrš. 〈prez. īm, pril. sad. tēći, gl. im. ćēnje〉 1. {{001f}}a. {{001f}}ići neko vrijeme uz koga koji odlazi b. {{001f}}ići do nekog mjesta s kime koji odlazi, praštajući se [∼ goste] c. {{001f}}ići s kim ili uz koga radi njegove… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
paziti — pȁziti nesvrš. <prez. īm, pril. sad. zēći, prid. trp. pažen, gl. im. pȁžēnje> DEFINICIJA 1. (na koga, na što) a. pratiti pogledom [paziti kroz prozor]; gledati b. biti usredotočen, koncentrirati se gledajući, slušajući itd. [paziti na… … Hrvatski jezični portal
pratiti — prȁtiti (koga, što) nesvrš. <prez. īm, pril. sad. tēći, gl. im. ćēnje> DEFINICIJA 1. a. ići neko vrijeme uz koga koji odlazi b. ići do nekog mjesta s kime koji odlazi, praštajući se [pratiti goste] c. ići s kim ili uz koga radi njegove… … Hrvatski jezični portal
poslúhniti — em dov. (ú ȗ) začeti (pazljivo) poslušati; prisluhniti: ko so zapeli, je tudi on posluhnil; posluhniti pesmi // začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: odprl je okno in posluhnil, a vse je bilo tiho; stopil je na oder in zamahnil z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prislúhniti — em dov. (ú ȗ) 1. začeti pazljivo poslušati: ko je slavec zapel, je prisluhnil; imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali; prisluhniti petju kukavice; prisluhnil je, odkod prihaja glas; ob tem imenu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uhó — ušésa s (ọ̑ ẹ) 1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu // to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; … Slovar slovenskega knjižnega jezika