kockati

kockati
kȍckati nesvrš. <prez. -ām (se), pril. sad. -ajūći (se), gl. im. -ānje>
DEFINICIJA
1. (Ø, se) igrati hazardnu igru (rulet, karte i sl.)
2. (se s čim) pren. neozbiljno stavljati na kocku što, lakomisleno izvrgavati opasnosti što [kockati se sa životom]
ETIMOLOGIJA
vidi kocka

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • kóckati — am nedov. (ọ̑) 1. igrati igro (na srečo) s kockami: kocka z bogatim tujcem / ekspr. kockati na srečo / otroci so se vse popoldne kockali // pog. igrati igro (na srečo) sploh: samo pije in kocka 2. tlakovati z (granitnimi) kockami: delavci… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • umíriti — (koga, se) svrš. 〈prez. ùmīrīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. ùmīren, gl. im. umirénje〉 1. {{001f}}(koga) a. {{001f}}učiniti da tko prestane biti nemiran, da prekine buku, nered itd.; smiriti b. {{001f}}otkloniti uzrok uznemirenosti,… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • prokockati — pròkockati svrš. <prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. pròkockān> DEFINICIJA 1. (što) izgubiti sve kockajući se; proigrati [prokockati imanje; prokockati priliku] 2. (se) odati se strasti kockanja ETIMOLOGIJA pro 4 + v. kocka, kockati …   Hrvatski jezični portal

  • kartati — kȃrtati (Ø, se) nesvrš. <prez. ām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. igrati (se) karata, igrati neku kartašku igru 2. kockati (se) u igri karata ETIMOLOGIJA vidi karta …   Hrvatski jezični portal

  • umiriti — umíriti (se) svrš. <prez. ùmīrīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. ùmīren, gl. im. umirénje> DEFINICIJA 1. (koga) a. učiniti da tko prestane biti nemiran, da prekine buku, nered itd.; smiriti b. otkloniti uzrok uznemirenosti, unijeti… …   Hrvatski jezični portal

  • kócka — e ž (ọ̑) 1. geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov: narisati kocko; izračunaj prostornino kocke / marmornati podstavek v obliki kocke 2. predmet take ali podobne oblike: rezljal je kocke iz lesa; na cesti so veliki kupi granitnih kock za… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kóckanje — a s (ọ̑) glagolnik od kockati: oblast je kockanje prepovedala; kockanje in popivanje / kockanje ceste bo v dveh dneh končano …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vadljáti — ám in vádljati am nedov. (á ȃ; ȃ) zastar. 1. žrebati: vadljala sta, kdo bo plezal; vadljati za plen // kockati: v pritličju vadljajo vojaki 2. staviti: če ne verjameš, pa vadljajva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”