- konstrukcijski
- konstrùkcījski pril.DEFINICIJAna konstrukcijski način; graditeljski, sastavljački [konstrukcijski prilagoditi]ETIMOLOGIJAvidi konstruirati
Hrvatski jezični portal. 2014.
konstrukcijski
Look at other dictionaries:
konstrukcijski — konstrùkcījskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na konstrukciju [konstrukcijska greška] ETIMOLOGIJA vidi konstruirati … Hrvatski jezični portal
konstrukcíjski — tudi konstrúkcijski a o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na konstrukcijo ali konstruiranje: konstrukcijski material / gre za posamezne konstrukcijske dele; konstrukcijski element / konstrukcijska napaka / konstrukcijski biro tovarne; konstrukcijski… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ós — í ž (ọ̑) 1. kovinski ali lesen drog, na katerem je kolo: os poči, se zlomi; mazati osi / os gre skozi pesto / sprednja, zadnja os voza // teh. tak drog kot del naprave, stroja: nepremična, središčna os; os motorja / os pri uri 2. navadno s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sȁpnica — sȁpnica1 ž tehn. konstrukcijski element koji ubrzava strujanje fluida pretvarajući energiju tlaka u energiju brzine strujanja sȁpnica2 ž tehn. konično sužena cijev; mlaznica, brizgaljka, diza … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sapnica — sȁpnica ž DEFINICIJA tehn. konstrukcijski element, konično sužena cijev koji ubrzava strujanje fluida pretvarajući energiju tlaka u energiju brzine strujanja; mlaznica, brizgaljka, diza ETIMOLOGIJA vidi sapa … Hrvatski jezični portal
biró — ja m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom pisarna, urad, poslovalnica: prepisni, projektivni, turistični biro / konstrukcijski biro tovarne; biro za tisk / oditi iz biroja 2. polit. vodilni organ v organizaciji: izvoliti v biro kongresa; sestanek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
elemènt — ênta m (ȅ é) 1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element // sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konstruktíven — vna o prid. (ȋ) 1. ki pomaga k ureditvi, izboljšanju česa; ustvarjalen, ploden: konstruktivni pogovori; konstruktivna politika; kritika naj bo konstruktivna; konstruktivno delo / konstruktivna kazen 2. redko konstrukcijski: konstruktivni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
primáren — rna o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: primarni namen vzgoje; ekonomski uspeh filma ne sme biti primaren; primarna naloga določenega učnega predmeta / to je zanj primarnega pomena najpomembnejše 2. ki se najprej… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sekundáren — rna o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je po pomembnosti na drugem mestu, drugoten: sekundarni nagibi za kako dejanje; ekonomski uspeh je tu sekundaren; sekundarna naloga, vloga česa / slikarstvo je zanj sekundarnega pomena manj pomembno / sekundarna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
