sápnica — e ž (ȃ) nav. mn. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča: leva in desna sapnica; vnetje sapnic ◊ muz. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dízna — ž tehn. reg. konično suženje cijevi za protok tekućine ili plina pod tlakom; sapnica, mlaznica, brizgaljka, diza ✧ {{001f}}njem … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
mlaznica — mlȁznica ž DEFINICIJA sapnica, brizgaljka ETIMOLOGIJA vidi mlaz … Hrvatski jezični portal
brizgaljka — brȉzgāljka ž DEFINICIJA v. sapnica ETIMOLOGIJA vidi brizgati … Hrvatski jezični portal
dizna — dízna ž DEFINICIJA tehn. reg. konično suženje cijevi za protok tekućine ili plina pod tlakom; brizgaljka, diza, mlaznica, sapnica ETIMOLOGIJA njem. Düsse … Hrvatski jezični portal
brónhij — tudi brónhus a m (ọ̄; ọ̑) nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij; razširjenje, vnetje bronhijev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dušníca — in dúšnica e ž (í; ȗ) nav. mn. 1. redko cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča; bronhij, sapnica: vnetje dušnic 2. zastar. dihalni organ kopenskih členonožcev v obliki cevk; zračnica: žuželke dihajo z dušnicami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sápnik — a m (ȃ) cevka, ki dovaja zrak iz grla v sapnice: draži ga v sapniku; sapnik in požiralnik ◊ muz. sapnica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vétrnik — a m (ẹ̑) knjiž. 1. vetrolov: soba pri vetrniku 2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: narediti vetrnik v strehi ● knjiž. obleči vetrnik vetrovko; nar. z vetrnikom očistiti žito z vejalnikom ◊ muz. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika