Hrvatski jezični portal. 2014.
šèboj — m bot. 1. {{001f}}biljni rod (Cheiranthus) iz porodice krstašica (Cruciferae), rasprostranjen na Sredozemlju i u Sjevernoj Americi 2. {{001f}}najpoznatija vrsta krstašica (Ch. cheiri); žuti šeboj ✧ {{001f}}tur. ← perz … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
šebój — a m (ọ̑) vrtn., navadno v zvezi zlati šeboj grmičasta vrtna ali lončna rastlina z dišečimi rumenimi ali rjavimi cveti, Cheiranthus cheiri: vonj šeboja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vı̏šebōj — m sport natjecanje u više grana lake atletike … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
se — zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sistém — a m (ẹ̑) navadno s prilastkom 1. skupina po naravnih zakonih povezanih, soodvisnih teles, enot, ki sestavljajo zaključeno celoto: pojmovati atom, vesolje kot sistem // astr. taka skupina nebesnih teles s skupnim središčem, sestav: sončni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokopáti — kópljem tudi ám dov., pokôplji pokopljíte tudi pokôpaj pokopájte; pokôpal (á ọ, ȃ) 1. navadno z določenim obredom dati, položiti truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokriti: pokopati mrtve, ubite; pokopali so ga na domače pokopališče, v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
veríga — e ž (í) 1. več med seboj zaporedno sklenjenih obročkastih elementov: delati, sestavljati verigo; dolga, železna veriga; veriga iz lesenih obročkov, regratovih stebel; člen verige // kovinska priprava iz več med seboj sklenjenih zlasti obročkastih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
med — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka méd (ẹ̑) 1. za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z dvema mejnima točkama, ali dosege tega položaja: vložiti rastlino med lista; pes stisne rep med noge; med sosedna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mréža — e ž (ẹ) 1. izdelek iz prekrižanih niti, vrvi, žice, med katerimi so okenca, luknjice: delati, plesti mrežo; ograditi z mrežo; gosta, redka, tanka mreža; kovinska, žična mreža; mreža iz viter, vrvi; okenca, zanke mreže / pajek prede, razpreda… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
