šibati — šíbati nesvrš. <prez. šȋbām, pril. sad. šìbajūći, gl. im. šìbānje> DEFINICIJA razg. gurati, pomicati ono što klizi i radi na posmak [šibati vrata pomicati višekrilna vrata, ob. vrtna ili balkonska, po vodilicama, a ne na osi, za razliku od… … Hrvatski jezični portal
šíbati — 1 am nedov. (ȋ) 1. tepsti s šibo: hoteli so ga šibati, pa jim je ušel / neusmiljeno je šibal žival // knjiž. močno, ostro zadevati: dež ju je šibal v obraz / veter je šibal drevesa 2. nav. ekspr. ostro grajati: v člankih je šibal svoje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ı̏šibati — (koga) svrš. 〈prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. ìšibān〉 istući, izudarati šibom … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
шибать — шибить бросать, бить , ушибить, шибкий, ошибаться, ошибка, укр. шибати метать , блр. шыбаць, др. русск. шибати бить, греметь, поражать , ст. слав. шибати μαστίζειν (Супр.), болг. шибам бью, хлещу (Младенов 693), сербохорв. ши̏бати, ши̏ба̑м пороть … Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера
bı̏čevati — (što, koga) nesvrš. 〈prez. bı̏čujēm, pril. sad. bı̏čujūći, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}udarati bičem 2. {{001f}}pren. šibati kao bičem (o vjetru) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
bičevati — bȉčevati (bȉčati arh.) (što, koga) nesvrš. <prez. bȉčujēm, pril. sad. bȉčujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. udarati bičem 2. pren. šibati kao bičem (o vjetru) ETIMOLOGIJA vidi bič … Hrvatski jezični portal
ošinuti — òšinuti (koga, što) svrš. <prez. òšinēm, pril. pr. ūvši, prid. trp. òšinūt> DEFINICIJA udariti šibom, snažno udariti tankim štapom, udariti bičem [ošinuti pogledom pogledati u znak upozorenja, ili pogledati s mržnjom]; šinuti ETIMOLOGIJA o… … Hrvatski jezični portal
išibati — ȉšibati (koga) svrš. <prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. ìšibān> DEFINICIJA istući, izudarati šibom ETIMOLOGIJA iz + v. šib, šibati … Hrvatski jezični portal
