- osamljenost
- òsāmljenōst ž <G -osti, I -osti/-ošću>DEFINICIJA1. stanje onoga koji je bez društva2. stanje onoga koji osjeća osamuETIMOLOGIJAvidi osama
Hrvatski jezični portal. 2014.
osamljenost
Look at other dictionaries:
òsāmljenōst — ž 1. {{001f}}stanje onoga koji je bez društva 2. {{001f}}stanje onoga koji osjeća osamu … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
osámljenost — i ž (ȃ) stanje osamljenega: otresti se žalosti in osamljenosti; razmere so ljudi prisilile v osamljenost; občutek osamljenosti // lastnost, značilnost osamljenega: osamljenost pojava / strah pred osamljenostjo starih let tudi osamljênost i ž… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bijeg — bijȇg m <N mn bjȅgovi> DEFINICIJA 1. naglo odmicanje s mjesta opasnosti 2. brzo izmicanje okretanjem leđa (ob. trčeći) SINTAGMA bijeg kapitala ekon. povlačenje novca iz poduzeća, banaka i dr. iz države koja iz raznih razloga postaje… … Hrvatski jezični portal
brezdómstvo — a s (ọ̑) stanje človeka brez doma: revščina in brezdomstvo; na vsakem koraku je čutil osamljenost in brezdomstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izgubljênost — tudi zgubljênost i ž (é) nav. ekspr. stanje, značilnost izgubljenega: pogosti motivi pesmi so osamljenost, izgubljenost; zaveda se svoje majhnosti in izgubljenosti v vesolju / sama neodločnost ga je, ena sama izgubljenost / prizadet je zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrínjenost — i ž (ȋ) nav. ekspr. stanje človeka, ki je odstranjen z določenega mesta, položaja, iz družbe: pisatelj slika osamljenost in izrinjenost slovenskega delavca v tujini; občutki izrinjenosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvŕženost — i ž (ȓ) ekspr. stanje človeka, ki je izločen iz kake skupnosti: izvrženost in osamljenost / občutek izvrženosti iz igre … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèdejávnost — i ž (ȅ ā) lastnost nedejavnega človeka: s svojo nedejavnostjo si ni pridobil ugleda / osamljenost ga je privedla do nedejavnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odrínjenost — i ž (ȋ) nav. ekspr. stanje odrinjenega človeka: imeti občutek odrinjenosti; osamljenost in odrinjenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osáma — e ž (ȃ) knjiž. stanje osamljenega; osamljenost: zboleti od osame in žalosti; ekspr. presojati svet iz samozadovoljne osame / obšlo jo je čustvo osame / živeti v osami osamljeno // glagolnik od osamiti; osamitev: osama kužnega bolnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
