navezati

navezati
navézati svrš. <prez. nàvēžēm, pril. pr. -āvši, prid. trp. nàvēzān>
DEFINICIJA
vezanjem dodati na što; nadovezati
ETIMOLOGIJA
na- + v. vezati

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • navézati — in navezáti véžem dov. (ẹ á ẹ) 1. z vezanjem namestiti, dati na kaj: na klobuk so mu navezali trakove; navezati skakalcem padala; navezati tovor na osla; navezati si dereze, smuči // narediti, da je kdo privezan, pritrjen: ko je prišel na cesto …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • navezak — nàvezak m <G eska, N mn esci> DEFINICIJA gram. naziv za samoglasnike koji mogu doći na kraj riječi, a da nimalo ne promijene njezino značenje (dobrom/dobromu/dobrome, pred/preda); pokretni samoglasnik ETIMOLOGIJA vidi navezati …   Hrvatski jezični portal

  • navesti — nàvēsti svrš. <prez. navézēm, pril. pr. nàvezāvši, prid. trp. navèzen> DEFINICIJA napraviti vez; izvesti ETIMOLOGIJA vidi navezati …   Hrvatski jezični portal

  • dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • deréza — e ž (ẹ̄) nav. mn. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje: navezati dereze; po zaledeneli strmini ni bilo mogoče hoditi brez derez; hoja z derezami ♦ alp. ledeniške dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; srenske dereze z dolgimi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • domoródec — dca m (ọ̑) 1. kdor je po izvoru od tam, kjer živi: domorodci in priseljenci; domorodci v Polineziji; raziskovati jezik domorodcev; navezati stike z domorodci 2. zastar. rodoljub, domoljub: pesnik je bil iskren domorodec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krámžar — ja m (ȃ) nav. mn., nar. dereza: navezati si je moral kramžarje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • natvésti — tvézem in natvêsti tvêzem dov., natvézel; natvézen (ẹ; é) 1. slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega: kdo ve, kaj vse so jim natvezli; o njej je natvezel toliko slabega / natvesti komu bajke, laži 2. zastar. navezati, privezati:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • navezáva — e ž (ȃ) glagolnik od navezati: jermeni za navezavo tovora / navezava diplomatskih in kulturnih stikov s tujino …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odnòs — ôsa m (ȍ ó) 1. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega: dognati, poznati, ugotoviti odnos; izraziti odnos med stvarmi z dogovorjenimi znaki; časovni, merski, posledični odnos; stvari so v prostorskem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”