- nagovor
- nȁgovōr mDEFINICIJApoticaj riječima kome da što učini, da se u što upusti, da u što povjerujeETIMOLOGIJAna- + v. govor
Hrvatski jezični portal. 2014.
nagovor
Look at other dictionaries:
nagóvor — a m (ọ̑) beseda, stavek, s katerim se začne pogovor: izreči nagovor; nagovor v angleščini / vljudnostni nagovor; kolega, tovariš in drugi nagovori // govor, navadno krajši, v katerem govornik pozdravi navzoče: nagovoru so sledile zdravice; v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagovarački — nagovàrāčkī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na nagovor i nagovarače ETIMOLOGIJA vidi nagovor … Hrvatski jezični portal
mála — e ž, málih (ȃ) nav. ekspr. 1. majhna deklica: kam greste, tovariš, je vprašala mala / kot nagovor kaj bi rada, mala // (majhna) hči: mati je šivala, mala pa je ležala v košarici; žena mu je pripovedovala o mali 2. redko dekle, ljubica: z malo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máli — ega m (ȃ) nav. ekspr. majhen deček: ženska se je zavzela za malega, naj ga pustijo naprej / kot nagovor kaj bi rad, mali; iron., kot nagovor za manjšega, mlajšega moškega mali, priden bodi, da ne boš tepen // (majhen) sin: dati malega v varstvo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mámka — e ž (ā) 1. ljubk., zlasti v kmečkem okolju starejša (poročena) ženska, navadno gospodinja; mati: iz kuhinje je prišla mamka / kot nagovor kaj bo dobrega, mamka / na klopeh po parku so sedele mamke in botre 2. ljubk. mama, mati: moja mamka me ima… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
motíti — in mótiti im nedov. (ȋ ọ) 1. delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj: tu te ne bo nihče motil; bojim se, da me bo to motilo pri pisanju; motiti koga pri delu, jedi, učenju; motiti koga s klepetanjem / motiti koga v premišljevanju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
petelínček — čka m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od petelin: petelinček je že začel peti; petelinček in jarčke / položil je prst na petelinčka in čakal 2. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe, navadno otrok: petelinčka v prvi klopi sta se že pomirila / kot… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
púnčka — e ž (ȗ) 1. deklica, zlasti predšolska: punčke in fantki se žogajo; jopica za petletno punčko; biti nežen in boječ kot punčka / kot nagovor punčka, ali si kaj pridna / ekspr. ima same punčke majhne hčere 2. ekspr. dekle: plesal je s čedno punčko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srcé — á s, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi sŕce; kot nagovor tudi sŕce (ẹ̑; ȓ) 1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah: srce bije, utripa; med boleznijo mu je opešalo srce; srce udari približno 70 krat na minuto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sŕček — čka m (ȓ) 1. manjšalnica od srce: srček ji močno bije / srček v omaki / narisati srček; obesek v obliki srčka 2. ljubk. otrok: dala mu je cucelj v usta in srček je utihnil; mati se ni mogla upreti prošnji svojega srčka / kot nagovor pridi sem,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
