priženiti

priženiti
prižèniti (koga, se) svrš. <prez. prìženīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. prìženjen>
DEFINICIJA
uvesti muža ženidbom u svoju kuću, ženidbom ući u ženinu kuću; udomazetiti
ETIMOLOGIJA
pri- + v. žena

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • prižèniti — (koga, se) svrš. 〈prez. prìženīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. prìženjen〉 uvesti muža ženidbom u svoju kuću, ženidbom ući u ženinu kuću; udomazetiti …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • priženíti se — žénim se dov. (ȋ ẹ) v zvezi z osebo moškega spola z ženitvijo, poroko priti kam: če ne bo drugače, se pa kam priženi; priženiti se na kmetijo, v mesto priženíti z ženitvijo, poroko priti do česa: priženiti hišo, posestvo; gledal je, da bi več… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • priženjivati — priženjívati (koga, se) nesvrš. <prez. prižènjujēm, pril. sad. prižènjujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. priženiti ETIMOLOGIJA vidi priženiti …   Hrvatski jezični portal

  • priženjívati — (koga, se) nesvrš. 〈prez. prižènjujēm (se), pril. sad. prižènjujūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}priženiti{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • prìzetiti se — svrš. 〈prez. īm se, pril. pr. īvši se, prid. trp. prìzećen〉 priženiti se …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • udomàzetiti — (koga, se) svrš. 〈prez. īm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. udomàzećen〉 priženiti (se) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • priženja — prìženja m DEFINICIJA onaj koji se priženio ETIMOLOGIJA vidi priženiti …   Hrvatski jezični portal

  • udomazetiti — udomàzetiti (koga, se) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. udomàzećen> DEFINICIJA priženiti (se) ETIMOLOGIJA u + v. dom + v. zet …   Hrvatski jezični portal

  • beračíja — e ž (ȋ) ekspr. 1. majhno, revno premoženje: nakladala je na voz svojo beračijo / priženiti se na beračijo 2. redko beračenje: biti obsojen zaradi beračije 3. redko zelo revni ljudje: za delo je najemal viničarsko beračijo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kájža — e ž (ȃ) nav. ekspr. majhna, preprosta hiša: kupiti si kajžo; kmečka kajža; samotna kajža ob robu gozda // majhno posestvo: priženiti se na kajžo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”