hripav

hripav
hrȉpav prid. <odr. -ī>
DEFINICIJA
koji hripi
ETIMOLOGIJA
vidi hripati

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • hrípav — a o tudi hrípav áva o prid. (í; í á) ki ima zaradi vnetja glasilk nejasen, nečist glas: hripav človek; že dalj časa je hripav / vriskal je, da je bil ves hripav / hripavo grlo // ki zveni nejasno, nečisto: spregovoriti s hripavim glasom; hripav… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hrı̏pavo — pril. na hripav način …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pertusis — pertúsis m DEFINICIJA pat. dječja zarazna bolest, izaziva grčevit hripav kašalj; hripavac, rikavac, veliki kašalj ETIMOLOGIJA nlat. pertussis ≃ per + lat. tussis: kašalj …   Hrvatski jezični portal

  • hripavo — hrȉpavo pril. DEFINICIJA na hripav način ETIMOLOGIJA vidi hripati …   Hrvatski jezični portal

  • číst — a o stil. ó prid., čistéjši (ȋ ȋ) 1. ki je brez umazanije, prahu: čisti čevlji; čista posoda; obleči čisto srajco; čiste ulice; vse je pospravljeno in čisto / otroci so siti in čisti / čist planinski zrak; splakniti perilo v čisti vodi /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glás — ú tudi a m, mn. glasóvi stil. glási (ȃ) 1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glasíti se — ím se nedov. (ȋ í) knjiž. 1. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak: Pitagorov izrek se glasi: a2 + b2 = c2; moja trditev se glasi; sodba se je glasila: pet let ječe; pismo se je glasilo takole / odgovor se je glasil kratko… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gŕčav — a o prid. (ŕ) 1. poln grč: grčav hrast, les; oprt je bil na grčavo palico / dvignil je svoje grčave roke 2. ekspr. neuglajen, robat, trd: ti ljudje so preprosti in grčavi 3. zastar. hripav, hreščeč: imel je grčav glas …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hrápav — a o prid. (á) 1. ki ni gladek: hrapav les, papir; hrapava lupina, skorja; hrapava površina / hrapava koža; od dela ima hrapave roke 2. redko hripav, hreščeč: spregovoril je s hrapavim glasom / ekspr. pismo je napisano v hrapavem slogu v ne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • hrípati — am in ljem nedov. (í ȋ, í) 1. hripavo govoriti: kašljal je in hripal, da sem ga komaj razumel 2. redko biti hripav: že dalj časa hripa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”