- hripavo
- hrȉpavo pril.DEFINICIJAna hripav načinETIMOLOGIJAvidi hripati
Hrvatski jezični portal. 2014.
hripavo
Look at other dictionaries:
hrípav — a o tudi hrípav áva o prid. (í; í á) ki ima zaradi vnetja glasilk nejasen, nečist glas: hripav človek; že dalj časa je hripav / vriskal je, da je bil ves hripav / hripavo grlo // ki zveni nejasno, nečisto: spregovoriti s hripavim glasom; hripav… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bévskanje — tudi bêvskanje a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od bevskati: hripavo bevskanje psa; lisičje bevskanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bréhati — am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko močno in hripavo kašljati: vso zimo je brehal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bréhav — a o in brehàv áva o prid. (ẹ; ȁ á) redko ki močno in hripavo kašlja: brehav možak … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brehávt — a m (ȃ) ekspr., redko kdor močno in hripavo kašlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrécati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr., redko hripavo kašljati: starka je hrecala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrépati — am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko hripavo kašljati: delavci so hrepali v prašnem rovu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrepéti — ím nedov. (ẹ í) knjiž. hripavo zveneti: njegov glas hrepi hrepèč éča e: spregovoril je s hrepečim glasom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrípati — am in ljem nedov. (í ȋ, í) 1. hripavo govoriti: kašljal je in hripal, da sem ga komaj razumel 2. redko biti hripav: že dalj časa hripa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hripéti — ím nedov. (ẹ í) redko 1. hripavo govoriti: od jeze in užaljenosti je kar hripel 2. postajati hripav: iz dneva v dan je bolj hripel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
