dokončati
Look at other dictionaries:
dokònčati — (što) svrš. 〈prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. dȍkončān〉 dovesti do konca, do kraja; dovršiti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dokončáti — ám dov. (á ȃ) 1. narediti, izvesti kaj do konca: slikar je dokončal portret / dokončati začeto delo; dokončati partijo šaha; pravdo smo dokončali / učenec je dokončal šolo ∙ vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je 2. zastar. skleniti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dokončavati — dokončávati (što) nesvrš. <prez. dokònčāvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. dokončati ETIMOLOGIJA vidi dokončati … Hrvatski jezični portal
absolvírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo // dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo 2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral // predelati, preštudirati:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pót — 1 a m, mn. póti m in póta s, rod. mn. pótov; dv. póta m in póti s (ọ; pọ̑ta) 1. star. pot ž: a) popravljati pote; obležati ob potu; stopati po potu; s potom so bili zadovoljni; stranski pot; s peskom posut pot / javni poti; planinski poti /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dokončávati — (što) nesvrš. 〈prez. dokònčāvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}dokončati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dòkrājčiti — (što, koga) svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. dòkrājčen〉 1. {{001f}}privesti kraju, doći do kraja; dokončati, završiti [∼ posao] 2. {{001f}}učiniti komu kraj, uništiti koga; usmrtiti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
suprimirati — suprimírati dv. <prez. suprìmīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. dokončati/dokončavati što putem sile; ugušiti, pokoriti/pokoravati 2. nastojati da se što ne otkrije, da se ne objavi ili počne kolati;… … Hrvatski jezični portal
dokrajčiti — dòkrājčiti (što, koga) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. dòkrājčen> DEFINICIJA 1. privesti kraju, doći do kraja [dokrajčiti posao]; dokončati, završiti 2. učiniti komu kraj, uništiti koga; usmrtiti ETIMOLOGIJA vidi dokraja … Hrvatski jezični portal
čàs — čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
