spleten

spleten
splèten prid. <odr. -ī>
DEFINICIJA
1. koji se zapleo; zamršen (o koncu, vunenoj pređi i sl.)
2. pren. koji je vrlo slojevit; kompliciran, složen [spleten problem]
3. pren. koji je nespretan, smušen, zatvoren, koji se gubi u pojedinostima, spor u djelovanju i odlukama (o osobi)
ETIMOLOGIJA
vidi splesti

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • splèten — prid. 〈odr. ī〉 1. {{001f}}koji se zapleo; zamršen (o koncu, vunenoj pređi i sl.) 2. {{001f}}pren. koji je vrlo slojevit; kompliciran, složen [∼ problem] 3. {{001f}}pren. koji je nespretan, smušen, zatvoren, koji se gubi u pojedinostima, spor u… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • splêsti — splêtem dov., splêtel in splétel splêtla, stil. splèl splêla (é) 1. narediti tekstilni izdelek s pletilkami, pletilnim strojem: splesti jopico, rokavice; splesti iz domače volne; ročno, strojno splesti 2. narediti, izdelati kaj z nameščanjem dveh …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Spleiße, die — Die Spleiße, plur. die n, Diminut. das Spleißchen, ein nur in einigen Gegenden und einigen Fällen übliches Wort, ein Ding zu bezeichnen, welches durch spleißen oder spalten entstanden ist. So werden die Dachspäne in manchen Gegenden Spleißen,… …   Grammatisch-kritisches Wörterbuch der Hochdeutschen Mundart

  • Splitter, der — Der Splitter, des s, plur. ut nom. sing. Diminut. das Splitterchen, Oberd. das Splitterlein, eigentlich ein durch Spleißen oder Spalten entstandenes Stück, wo es doch nur in engerer Bedeutung von kleinen langen spitzigen Stücken dieser Art üblich …   Grammatisch-kritisches Wörterbuch der Hochdeutschen Mundart

  • Splittern (2) — 2. Splittern, verb. regul. welches zu Splitter gehöret, und in doppelter Gestalt üblich ist. 1. Als ein Neutrum mit dem Hülfsworte haben, sich in Splitter auflösen. Das Holz splittert, wenn es in der Bearbeitung Splitter gibt. 2. In Splitter… …   Grammatisch-kritisches Wörterbuch der Hochdeutschen Mundart

  • kòrbāč — m 〈G korbáča〉 reg. jahaći kožnati bič od jednoga komada ili spleten; kandžija ✧ {{001f}}tur …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • kı̏ka — kı̏k|a ž 〈D L i, G mn kîkā〉 dio kose vezan ili spleten tako da pada ili strši ⃞ {{001f}}zgrabiti (ščepati) koga za ∼u iron. pokazati kome svoje pravo na dijeljenje ukora, dati mu lekciju zbog neke pogreške …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pletènica — ž 1. {{001f}}ispletena kosa od dva ili više dijela; kika, kečka 2. {{001f}}pecivo od prepletena tijesta 3. {{001f}}a. {{001f}}reg., {{c=1}}v. {{ref}}pletara{{/ref}} b. {{001f}}spleten ukras ili dodatak na biču …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • rògožina — ž predmet (otirač i sl.) spleten od rogoza; hasura, rogozina …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • spletèno — pril. 1. {{001f}}na spleten način; zapleteno 2. {{001f}}pren. zbunjeno, nespretno …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”