cinkov

cinkov
cȉnkov prid.
DEFINICIJA
koji je od cinka
SINTAGMA
cinkova mast preparat koji sadrži cinkov oksid, služi za mazanje i sušenje rana;
cinkov hidroksid kem. Zn (OH)2, amfoterni spoj, topljiv u kiselinama i lužinama, netopljiv u vodi;
cinkov oksid kem. ZnO, bijeli amorfni prašak, topljiv u kiselinama i lužinama, služi kao mineralna boja = cinkovo bjelilo;
cinkov sulfat kem. ZnSO4·7H2O, bezbojni rompski kristali lako topljivi u vodi, upotrebljava se kao močilo u bojadisarstvu, za impregniranje drveta, u medicini; bijela galica
ETIMOLOGIJA
vidi cink

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • cínkov — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na cink: cinkova ruda / cinkova pločevina / cinkova bela barva oljnata bela barva iz cinkovega belila; cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo ◊ min. cinkova svetlica najvažnejša cinkova… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • çinkov — emaye kap …   Beypazari ağzindan sözcükler

  • cinkit — cìnkīt m <G cinkíta> DEFINICIJA min. ruda, usp. cinkov oksid, v. cinkov ETIMOLOGIJA vidi cink …   Hrvatski jezični portal

  • kalamína — in kalámina e ž (ȋ; ȃ) min. 1. rudnina cinkov silikat s hidroksilno skupino in vodo: nahajališča kalamine 2. v zvezi draga kalamina rudnina cinkov karbonat; smithsonit …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • smitsonit — smitsònīt m <G smitsoníta> DEFINICIJA min. cinkov karbonat ZnCO3, ruda cinka ETIMOLOGIJA prema engleskom mineralogu J. Smithsonu (1765 1829) …   Hrvatski jezični portal

  • sfalerit — sfalèrīt m <G sfaleríta> DEFINICIJA min. cinkov sulfid ZnS, crn, neproziran; glavna cinkova ruda ETIMOLOGIJA grč. sphalerós: klizav, varljiv + it …   Hrvatski jezični portal

  • leukoplast — lèukoplast m <N mn i> DEFINICIJA kem. cinkov bijeli melem ETIMOLOGIJA leuko + plast …   Hrvatski jezični portal

  • cinkvajs — cȉnkvajs m DEFINICIJA reg. bijela slikarska boja, po sastavu cinkov oksid; milovka ETIMOLOGIJA v. cink + njem. weiss: bijel …   Hrvatski jezični portal

  • hemimorfit — hemimòrfīt m <G hemimorfíta> DEFINICIJA min. cinkov bazični silikat, važna cinčana ruda; neki se bruse kao dragi kamen ETIMOLOGIJA hemi + morf + it …   Hrvatski jezični portal

  • bél — a m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti í [beu̯] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: konj ima bel ◊ anat. bela živčna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”