čekovni

čekovni
čȅkōvnī prid.
DEFINICIJA
koji se odnosi na ček, koji se isplaćuje čekom [čekovna knjižica; čekovni račun; čekovno plaćanje plaćanje čekovima]
SINTAGMA
čekovna kartica bank. identifikacijski dokument koji omogućava vlasniku pravo raspolaganja imovinom sa svog bankovnog računa
ETIMOLOGIJA
vidi ček

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • čekóven — vna o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ček: čekovni odrezek; čekovna golica; čekovna knjižica sešitek čekovnih golic ◊ fin. čekovni račun bančni račun, s katerega imetjem razpolaga lastnik s čeki; jur. čekovno pravo predpisi za poslovanje s čeki …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odrézek — zka m (ẹ̑) 1. odrezan drobec, kos, nastal zlasti pri izdelovanju česa: pobirati odrezke; papirnati odrezki; uporabni odrezki; odrezki lesa, mesa / kupiti odrezek za krilo ostanek / star. odrezek slanine rezina; iz odrezka stebla so pognale… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • račún — 1 a m (ȗ) 1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun; rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun // nav. mn …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • talón — a m (ọ̑) 1. igr., zlasti pri igrah s kartami del kart, ki ostanejo po razdelitvi: kupiti, vzeti karto iz talona / igra brez talona 2. fin. del vrednostnega papirja, ki obsega kupone: zamenjati talon // del čekovne knjižice, ki ostane po izdaji… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • upravíčenec — nca m (ȋ) kdor ima pravico do česa: poravnati zahtevek upravičencem; volilni upravičenec; upravičenec do pokojnine, zavarovalnine; biti na seznamu upravičencev ♦ jur. čekovni upravičenec kdor ima pravico unovčiti ček; služnostni upravičenec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”