- stražiti
- strážiti (Ø, nad kim) nesvrš. <prez. strȃžīm, pril. sad. -žēći, gl. im. -žēnje>DEFINICIJAekspr. jez. knjiž. stražariti, v.ETIMOLOGIJAvidi straža
Hrvatski jezični portal. 2014.
Hrvatski jezični portal. 2014.
strážiti — (∅, nad kim) nesvrš. 〈prez. strȃžīm, pril. sad. žēći, gl. im. žēnje〉 ekspr. jez. knjiž., {{c=1}}v. {{ref}}stražariti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
strážiti — im, in stražíti in strážiti im nedov. (á ȃ; ȋ á ȃ) prizadevati si, skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga, česa: vojaki stražijo skladišča; stražiti državno mejo; stražiti uradne osebe / v jeseni so stražili vinograd pred tatovi; vso noč je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stražáriti — (∅) nesvrš. 〈prez. stràžārīm, pril. sad. rēći, gl. im. rēnje〉 1. {{001f}}biti na straži, držati stražu; stražiti 2. {{001f}}(nad kim) pren. držati koga pod neposrednom kontrolom … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
bastíja — e ž (ȋ) srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi: stražiti na bastiji / Bastija ječa v Parizu, ki so jo revolucionarji zavzeli leta 1789 // utrdba sploh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blók — a m (ọ̑) 1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene // strnjena skupina stavb: blok hiš // skupina barak v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
držáti — ím nedov. (á í) 1. imeti kaj z rokami oprijeto: držati kozarec; držati za kljuko, vrv; detektivove roke so ga čvrsto držale; držal ga je kakor v kleščah / od smeha smo se držali za trebuhe / držita se za roke // z rokami imeti oprijeto kaj zaradi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jetníca — e ž (í) nav. ekspr. ženska, ki ji je odvzeta prostost: stražiti jetnice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káznjenka — e ž (ȃ) ženska oblika od kaznjenec: stražiti kaznjenke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lôgor — ja tudi a m (ó) žarg. (koncentracijsko) taborišče: dve leti je bil v logorju // tabor, taborišče sploh: stražiti logor; partizanski logor / delovna brigada ureja svoj logor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ménjati — tudi menjáti am, in ménjati am dov. (ẹ á ẹ; ẹ) 1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjati kruh za cigarete; menjati večje stanovanje za manjše s centralno kurjavo; s prijateljem menjati znamke; ekspr. svojega poštenja ne bi hotel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika