- slušatelj
- slùšatelj mDEFINICIJAonaj koji sluša program, tekst i sl. [ta emisija ima mnoštvo slušatelja]; slušalacETIMOLOGIJAvidi sluh
Hrvatski jezični portal. 2014.
slušatelj
Look at other dictionaries:
slùšatelj — m (slušatèljica ž) onaj koji sluša program, tekst i sl. [ta emisija ima mnoštvo ∼a]; slušalac … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
slušátelj — a m (ȃ) 1. kdor obiskuje predavanja na višji ali visoki šoli: biti slušatelj; slušatelji prvega letnika; slušatelj prava; vpis slušateljev / izredni slušatelj ki sme delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj; redni slušatelj 2. kdor… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
eksterníst — a m (ȋ) 1. učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole: šolo je obiskoval kot eksternist 2. knjiž. slušatelj, ki sme delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj; izredni slušatelj: vpisal se je kot eksternist … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izréden — dna o prid. (ẹ̄) 1. ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: imel je precej izrednih izdatkov; izreden pojav / izredni dopust plačan ali neplačan dopust za posebne namene; izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koncèntrīran — prid. 〈odr. ī〉 1. {{001f}}koji je sažet, zgusnut, pun sadržaja [∼a otopina], {{c=1}}usp. {{ref}}koncentrirati{{/ref}} 2. {{001f}}koji je sabran; usredotočen [∼i slušatelj], {{c=1}}usp. {{ref}}koncentrirati se{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
slùšalac — m 〈G aoca, N mn aoci〉, {{c=1}}v. {{ref}}slušatelj{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
slušalac — slùšalac m <G aoca, N mn aoci> DEFINICIJA v. slušatelj ETIMOLOGIJA vidi sluh … Hrvatski jezični portal
slušateljica — slušatèljica ž DEFINICIJA v. slušatelj ETIMOLOGIJA vidi sluh … Hrvatski jezični portal
auditor — aùdītor (audȋtor) m DEFINICIJA 1. onaj koji sluša, slušatelj 2. a. pov. oznaka za različite sudske i upravne funkcije b. dipl. najniži rang u vatikanskoj diplomaciji, odgovara rangu atašea ETIMOLOGIJA vidi auditivni … Hrvatski jezični portal
koncentriran — koncèntrīran prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. koji je sažet, pun sadržaja [koncentrirana otopina]; zgusnut, usp. koncentrirati 2. koji je sabran [koncentrirani slušatelj]; usredotočen, usp. koncentrirati ETIMOLOGIJA vidi koncentrirati … Hrvatski jezični portal
