veleučen

veleučen
veleȕčen prid. <odr. -ī>
DEFINICIJA
koji je izuzetnog znanja, izuzetne pameti
ETIMOLOGIJA
vele- + v. učiti, učen

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • vèleučèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) knjiž. zelo učen: veleučen človek / v vljudnostnem nagovoru veleučeni gospod profesor …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • veleučenost — veleùčenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je veleučen ETIMOLOGIJA vidi veleučen …   Hrvatski jezični portal

  • veleùčenōst — ž osobina onoga koji je veleučen …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”