trpko

trpko
tȑpko pril.
DEFINICIJA
1. s okusom trpkosti, s trpkim okusom, s trpkoćom
2. vrlo uzdržano, jetko (o ophođenju)
ETIMOLOGIJA
vidi trpak

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • tŕpek — pka o tudi ó prid., tŕpkejši (ŕ) 1. nekoliko grenek in nekoliko kisel hkrati: trpek sadež; trpka pijača; sladko trpka zdravila; neprijetno, prijetno trpek; trpek kot žolč / trpek okus brinja / trpek vonj parfuma 2. nav. ekspr. ki vzbuja manjšo,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ȍporo — pril. na opor način; trpko; neugodno, oštro …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • tȑpkōst — ž svojstvo onoga što je trpko; trpkoća …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • oporo — ȍporo pril. DEFINICIJA na opor način; trpko; neugodno, oštro ETIMOLOGIJA vidi opor …   Hrvatski jezični portal

  • trpkost — tȑpkōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je trpko; trpkoća ETIMOLOGIJA vidi trpak …   Hrvatski jezični portal

  • chiánti — tudi kjánti ja [kja ] m (ȃ) trpko italijansko rdeče vino: s seboj je imel dve steklenici chiantija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nasmejáti se — sméjem se tudi ím se stil. sméjam se dov., nasméj se in nasmèj se nasméjte se stil. nasméjaj se nasmejájte se; nasmejál se stil. nasméjal se nasmejála se (á ẹ, í, ẹ) 1. nasmehniti se, zasmejati se: glasno, široko, trpko se nasmejati; prijazno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obešenjáški — a o prid. (á) nav. ekspr. 1. ki izraža ironijo človeka v brezizhodnem položaju: obešenjaški smeh; obešenjaške šale / trpko obešenjaški način govorjenja; obešenjaški odnos / obešenjaški humor šale, dovtipi človeka v brezizhodnem položaju //… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prázen — zna o prid. (á) 1. v katerem, na katerem ni ničesar: prazen kozarec, zaboj; prazen prostor, stol; prazna miza, posoda / prazen list nepopisan; prazen tovornjak ki ni naložen 2. nav. ekspr. v katerem določenih stvari ni ali so v majhnem številu, v …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zagáten — 1 tna o prid. (á ā) ekspr. 1. težaven, neprijeten: zagaten položaj; živeti v zagatnih razmerah 2. neprijeten, zoprn: zagaten duh po hrani; zagaten okus, vonj / zagatno vino trpko 3. zadušljiv, težek: v sobi je zagaten zrak / soparno, zagatno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”