trìnoge — ž pl. tantum razg. tronog, tronožac, sadžak … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
trinóški — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na trinoge ali trinoštvo: trinoška oblast; trinoška vladavina / trinoški oče trinóško prisl.: trinoško vladati … Slovar slovenskega knjižnega jezika