trenírati — (∅, koga, što) nesvrš. 〈prez. trènīrām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(koga) podučavati, prilagođavati, navikavati određenom ponašanju, navikama i sl. [∼ strpljivost; ∼ strogoću, žarg. iron. praviti se važan time što se želi… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
trenírati — am nedov. (ȋ) 1. sistematično uriti se za tekmovanje v kaki športni disciplini: moštvo trenira vsak dan; trenirati na prostem; trenirati pod vodstvom najboljših strokovnjakov / preh.: trenirati met krogle; trenirati plavanje, tek // preh.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jàračiti — (koga, se) nesvrš. 〈prez. īm (se), pril. sad. čēći (se), gl. im. čēnje〉 reg. 1. {{001f}}(koga) pripremati, dresirati, trenirati (osobito konja za utrku) 2. {{001f}}(se) a. {{001f}}raspaliti se, razjariti se, ražestiti se b. {{001f}}kočoperiti se … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pretrenirati — pretrenírati svrš. <prez. pretrènīrām, pril. pr. āvši, prid. trp. pretrènīrān> DEFINICIJA pretjerati u predviđenom treningu ETIMOLOGIJA pre 1 + v. trener, trenirati … Hrvatski jezični portal
jaračiti — jàračiti nesvrš. <prez. īm, pril. sad. čēći, gl. im. čēnje> DEFINICIJA reg. 1. (koga) pripremati, dresirati, trenirati (osobito konja za utrku) 2. (se) a. raspaliti se, razjariti se, ražestiti se b. kočoperiti se, oholiti se, praviti se… … Hrvatski jezični portal
istrenirati — istrenírati se svrš. <prez. istrènīrām se, pril. pr. āvši se, prid. trp. istrènīrān> DEFINICIJA steći naviku treniranjem ETIMOLOGIJA is + v. trener, trenirati … Hrvatski jezični portal
elemènt — ênta m (ȅ é) 1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element // sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
reprezentatívec — vca m (ȋ) publ. reprezentant: reprezentativci so že začeli trenirati; nastop naših reprezentativcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skakalíšče — a s (í) šport. kraj, prostor, urejen za skoke v višino, daljino, skoke s palico: trenirati na skakališču; doskočišče skakališča … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tekáč — a m (á) 1. športnik, ki goji tek: trenirati tekače / smučarski tekači 2. kdor je sposoben teči: fant je dober, slab tekač / konj tekač 3. kdor teče, opravljajoč kako nalogo, delo: tekači prenesejo z baklami ogenj / v nekaterih azijskih deželah… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
