topništvo

topništvo
tȍpništvo sr
DEFINICIJA
vojn. rod kopnene vojske; glavno naoružanje, pokretno raketno i cijevno oružje najvećeg kalibra; artiljerija
ETIMOLOGIJA
vidi top

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • topníštvo — in tópništvo a s (ȋ; ọ̑) vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice: obe diviziji sta imeli nekaj topništva; protiletalsko topništvo / lahko, težko topništvo // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: topništvo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Croatian War of Independence — Part of the Yugoslav Wars …   Wikipedia

  • artiljèrija — ž 1. {{001f}}raketno i cijevno naoružanje velikog kalibra (topovi, haubice, višecijevni raketni bacači, samonavodeće rakete i sl.); topništvo 2. {{001f}}rod vojske opskrbljen tim naoružanjem ∆ {{001f}}teška/laka ∼ vojn. topništvo koje koristi… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • artiljerija — artiljèrija ž DEFINICIJA 1. raketno i cijevno naoružanje velikog kalibra (topovi, haubice, višecijevni raketni bacači, samonavodeće rakete i sl.); topništvo 2. rod vojske opskrbljen tim naoružanjem SINTAGMA teška/laka artiljerija topništvo koje… …   Hrvatski jezični portal

  • Война в Хорватии — Война за независимость Хорватии хорв. Domovinski rat (Отечественная война) Югославские войны …   Википедия

  • tȍpničkī — prid. koji pripada, koji se odnosi na topnike i topništvo …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • topnički — tȍpničkī prid. DEFINICIJA koji pripada, koji se odnosi na topnike i topništvo ETIMOLOGIJA vidi top …   Hrvatski jezični portal

  • artileríja — e ž (ȋ) vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija // rod kopenske vojske, oborožen s… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • daljnométen — tna o prid. (ẹ̄) daljnostrelen: daljnometno topništvo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prepréčkati — am dov. (ẹ̑) 1. priti na drugo stran ali od enega konca na drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: patrulja je preprečkala cesto / planinca sta preprečkala steno; preprečkati travnik // redko prehoditi, prepotovati: ta… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”