toplota
Look at other dictionaries:
toplòta — ž, {{c=1}}v. {{ref}}toplina (1b){{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
toplotă — tóplotă, toplóte, s.f. (înv.) apă fierbinte, uncrup. Trimis de blaurb, 13.03.2007. Sursa: DAR … Dicționar Român
toplôta — e ž (ó) 1. energija, ki se sprošča pri gorenju, razkrajanju snovi, trenju: toplota segreje telo; pri gorenju se sprošča toplota; dovajati, meriti, oddajati, prevajati toploto; delovanje, prehajanje, pridobivanje toplote 2. zmerno visoka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
laténten — tna o prid. (ẹ̑) ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi; prikrit, skrit: latentni problemi; latentna kriza; človekove latentne lastnosti; v tem obstaja latentna nevarnost za vojni spopad; s pridobitvijo neodvisnosti so se sprostile… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
topi — TOPÍ, topesc, vb. IV. 1. refl. şi tranz. A trece sau a face ca un corp să treacă, prin încălzire, din stare solidă în stare lichidă; a (se) lichefia. ♦ refl. A şi pierde consistenţa, a se muia (sub efectul căldurii). ♦ tranz. şi refl. fig.… … Dicționar Român
izparílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na izparevanje ali izparivanje: izparilna površina ♦ fiz. izparilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do vrelišča segrete tekočine spremeni v paro … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikríti — kríjem dov., prikrìl in prikríl (í ȋ) narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikriti komu resnico, dejansko stanje; prikrili so mu, kdo je njegov oče; priprave za proslavljanje so pred njim skrbno prikrili ♦ jur. prikriti kaznivo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sežígen — gna o [sǝž in sež] prid. (ȋ) nanašajoč se na sežig: sežigna peč ♦ fiz. sežigna toplota toplota, ki jo pri sežigu v danih okoliščinah odda 1 kg goriva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sónce — a s (ọ̑) 1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava: zemlja kroži okoli sonca; mrk sonca; površina sonca; oddaljenost zemlje od sonca / v astronomiji Sonce in Luna // to nebesno telo, kot se vidi z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
specífičen — čna o prid. (í) poseben, svojevrsten: biti v specifičnem položaju; beseda ima v tej zvezi specifičen pomen; težko je ustreči njenim specifičnim željam; opisovati specifično življenje mornarjev // značilen, tipičen: njegova specifična lastnost je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
