- ugasli
- ùgaslī prid.DEFINICIJAkoji se ugasio, izgubio sjaj; ugašen [ugasli vulkan; ugasle oči]ETIMOLOGIJAvidi ugasiti
Hrvatski jezični portal. 2014.
Hrvatski jezični portal. 2014.
ùgaslī — ùgasl|ī prid. koji se ugasio, izgubio sjaj [∼i vulkan; ∼e oči]; ugašen … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ugásel — sla o [ǝu̯] prid. (á) 1. ki je prenehal goreti: ugasla sveča / prižgal je ugaslo pipo 2. ki je prenehal svetiti: ugasle luči na cestah / ekspr. ugasli mesec 3. knjiž. ki je prenehal biti, obstajati: ugasla ljubezen / ugasla bolečina / ugaslo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vùlkān — m 〈G vulkána〉 1. {{001f}}geogr. otvor, krater u Zemljinoj kori kroz koji tijekom aktivnosti izbijaju lava, piroklastično kamenje, usijane stijene, pepeo i plinovi [izbio ∼; proradio ∼] 2. {{001f}}brdo koje se stvorilo od materijala izbačenih iz… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
Ararat — Àrarat m DEFINICIJA geogr. ugasli vulkan i planina u I Turskoj, najviši vrh Veliki Ararat (5165 m); prema nekim interpretacijama prve biblijske knjige (Postanak), Ararat je brdo na kojem je opstao Noa za vrijeme općeg potopa … Hrvatski jezični portal
vulkan — vùlkān m <G vulkána> DEFINICIJA 1. geogr. otvor, krater u Zemljinoj kori kroz koji tijekom aktivnosti izbijaju lava, piroklastično kamenje, usijane stijene, pepeo i plinovi [izbio vulkan; proradio vulkan] 2. brdo koje se stvorilo od… … Hrvatski jezični portal
Elbrus — Èlbrus m DEFINICIJA geogr. ugasli vulkan i najviši vrh Kavkaza (5642) … Hrvatski jezični portal
ognjeník — a m (í) kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava: ognjenik bruha, že dolgo miruje; delovanje, izbruh ognjenika; pobočje, vrh ognjenika; pren. kakšen ognjenik je bil ta človek v mladih letih ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prestáli — a o prid. (á) prestan: pozabiti prestale napore, težave / po komaj prestali bolezni je še ves slaboten / premišljati o čudovitih dogodkih prestalih mesecev preživetih ∙ star. delujoči in prestali vulkani ugasli; prim. prestati prestanem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vulkán — a m (ȃ) 1. kraj, mesto na zemeljskem površju, navadno gora, kjer prodira iz zemeljske notranjosti lava, ognjenik: vulkan bruha; vulkan že več desetletij miruje; delovanje, izbruh vulkana; pobočje, vrh vulkana; njuna ljubezen je kot vulkan močna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žív — í ž (ȋ) knjiž. 1. živo bitje: s prostim očesom nevidne živi; razvoj živi 2. protoplazma: sluzasta živ ● knjiž. semenska živ semenska zasnova a o stil. ó prid. (ȋ í) 1. sposoben rasti, razmnoževati se: vsaka živa stvar umre / enovitost živega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika