- zadovoljnost
- zadovóljnōst ž <G -osti, I -osti/-ošću>DEFINICIJAosobina onoga koji je zadovoljanETIMOLOGIJAvidi zadovoljan
Hrvatski jezični portal. 2014.
zadovoljnost
Look at other dictionaries:
zadovóljnōst — ž osobina onoga koji je zadovoljan … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zadovóljnost — i ž (ọ) 1. lastnost zadovoljnega človeka: zadovoljnost sitega otroka / zadovoljnost je dragocena poteza njegovega značaja / zadovoljnost s poklicem; zadovoljnost s samim seboj 2. zadovoljstvo: zadovoljnost se kaže na njegovem obrazu / oči se mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
àh — medm. (ȁ) 1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec) 2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ahà — tudi ahá medm. (ȁ; ȃ) izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blágor — gra m (ȃ) 1. ed., s prilastkom duhovna in materialna korist: skrbeti za blagor domovine; javni, narodov blagor / telesni in duhovni blagor // nav. mn., star. dobrina: zbirati posvetne blagre / iron. vsako jutro uživa blagre mestnega prometa 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dovóljnost — i ž (ọ) zastar. zadovoljnost: ohranil je dovoljnost in mir … Slovar slovenskega knjižnega jezika
é — m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, é éja (ẹ̄) šesta črka slovenske abecede: polglasnik se navadno zapiše z e; vse eje bere ozko // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki e; široki e é neskl. pril. šesti po vrsti: točka e ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ehé — in ehè medm. (ẹ̑; ȅ) izraža zadovoljnost, posmeh: ehe, pa sem jih le ugnal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ehéj — in ehèj medm. (ẹ̑; ȅ) izraža zadovoljnost, navdušenje: ehej, kako se mu je pobesil nos … Slovar slovenskega knjižnega jezika
éj — in èj medm. (ẹ̑; ȅ) 1. izraža zadovoljnost, navdušenje: ej, prijatelj, še bo veselo; ej, lepo je bilo / ej, bo jezen 2. izraža obžalovanje, zadrego, zavrnitev: ej, ej, ej, to mi pa nič ne diši; ej, ej, da ga nisem poslušal; ej, kaj boš… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
