- zagnati
- zàgnati svrš. <prez. -ām, pril. pr. -āvši, prid. trp. zȁgnān>DEFINICIJA1. zabosti, zariti [zagnati nož u leđa]2. goneći utjerati; zatjerati [zagnati ovce u tor]ETIMOLOGIJAvidi zagoniti
Hrvatski jezični portal. 2014.
zagnati
Look at other dictionaries:
zàgnati — svrš. 〈prez. ām, pril. pr. āvši, prid. trp. zȁgnān〉 1. {{001f}}zabosti, zariti [∼ nož u leđa] 2. {{001f}}goneći utjerati; zatjerati [∼ ovce u tor] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zagnáti — žênem dov., stil. zaženó (á é) 1. spraviti kaj v delovanje, tek: zagnati motor, stroj / zagnati kolovrat 2. z veliko silo, navadno ročno, povzročiti, da prehaja kaj po zraku na drugo mesto: zagnati bombo, kamen; zagnati komu krepelce pod noge /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zagòniti — nesvrš. 〈prez. zàgonīm, pril. sad. nēći, gl. im. zàgonjēnje〉, {{c=1}}v. {{ref}}zagnati (2){{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zagoniti — zagòniti nesvrš. <prez. zàgonīm, pril. sad. nēći, gl. im. zàgonjēnje> DEFINICIJA v. zagnati (2) ETIMOLOGIJA za + v. goniti … Hrvatski jezični portal
búrkniti — em dov. (ú ȗ) knjiž., redko nemirno se zagnati, pljuskniti: voda burkne v posodi; pren. kri je burknila v njem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
haló — 1 ja m, tudi neskl. (ọ̑) pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev 2 ja m (ọ̑) meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kámen — mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karé — ja m (ẹ̑) 1. knjiž. kvadratast, četverokoten kompleks: kare z jablanami / zazidalni kare 2. voj. vojaška enota, razporejena v obliki četverokotnika: na trgu je stal kare / vojaki so napravili kare / postaviti četo v kare // nekdaj večja vojaška… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krík — a m (ȋ) 1. močen, rezek glas: zaslišali so se kriki; z bolestnim krikom se je zgrudil; presunljiv, pretresljiv krik od bolečine, groze / ekspr.: iztrgal, izvil se mu je strašen krik; divji kriki so ji udarjali v uho / kriki na pomoč klici //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pognáti — žênem dov., stil. poženó (á é) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne a) gibati se, premikati se: poženi konje, voz vendar ne more stati sredi ceste; pognati živino iz hleva, na pašnik / žarg. šofer je ravno hotel pognati, ko je pritekel še en… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
