vriska
Look at other dictionaries:
vrískati — am nedov., tudi vriskájte; tudi vriskála (í) 1. oglašati se z visokimi, močnimi, u ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje: fantje so vriskali in peli; vesel je vriskal po polju; na plesu so vriskali / juhuhu, so vriskali // ekspr. oglašati se z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Homestuck — Publicación Formato Webcómic Primera edición Abril 13, 2009 Dirección artística … Wikipedia Español
samoizražávānje — sr spontan izraz osjećaja, često u obliku vriska, sinkopiranih uzvika ili leleka tužbalica [čisto ∼ ne traži nikakvu umjetničku formu] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
vrîsak — vrîsak1 m 〈G ska, N mn sci/vrı̏skovi, G ākā/vrı̏skōvā〉 1. {{001f}}kratkotrajan, prodoran glas; krik (u strahu, boli, veselju); vriska, vrištanje 2. {{001f}}žarg. posljednji krik najnovije mode, modna ludost vrîsak2 m 〈G ska〉 bot. biljka Satureia… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
samoizražavanje — samoizražávānje sr DEFINICIJA spontan izraz osjećaja, često u obliku vriska, sinkopiranih uzvika ili leleka tužbalica [čisto samoizražavanje ne traži nikakvu umjetničku formu] ETIMOLOGIJA samo + v. izraz, izraziti … Hrvatski jezični portal
kvirilirati — kvirilírati nesvrš. <prez. kvirìlīrām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA pjevati tankim glasom; pjevati u falsetu ETIMOLOGIJA lat. quiritatus: vriska, kričanje … Hrvatski jezični portal
vrisak — vrȋsak1 m <G ska, N mn sci/vrȉskovi, G ākā/vrȉskōvā> DEFINICIJA 1. kratkotrajan, prodoran glas; krik (u strahu, boli, veselju), vriska 2. žarg. posljednji krik najnovije mode, modna ludost ETIMOLOGIJA prasl. *verskъ (rus. vereščát :… … Hrvatski jezični portal
ciktaj — cȉktaj m DEFINICIJA kliktaj, vriska; cika ETIMOLOGIJA vidi ciju … Hrvatski jezični portal
drúgi — a o štev. (ū; drugi pomen ȗ) 1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h; 14h /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
èn — êna o stil. ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
