združeno

združeno
zdrȗženo pril.
DEFINICIJA
na združen način, zbliženo, spojeno
ETIMOLOGIJA
vidi zdrug

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • zdrȗženo — pril. na združen način; zbliženo, spojeno …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • združíti — in zdrúžiti im, tudi zdrúžiti im dov. (ȋ ú ū; ū ȗ) 1. narediti, da pride kaj skupaj, na eno mesto: združiti živali enake starosti; prostorsko združiti obrate v novi stavbi // narediti, da pride kaj skupaj sploh: vlakna združi stroj; s šivanjem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Elektroprivreda Srbije — Rechtsform Aktiengesellschaft Gründung 2005 Sitz Serbien   …   Deutsch Wikipedia

  • blédež — a m (ẹ̑) med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici: govoriti v bledežu / alkoholni bledež stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • delírij — a m (í) med. stanje zmedenosti s prividi, navadno v vročici, bledež: pasti v delirij; biti v deliriju; ranjenci so kričali v deliriju; govorila je kakor v deliriju / alkoholni ali pijanski delirij stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • delírium trémens — delíriuma trémensa m (í ẹ̑) med. stanje zmedenosti, združeno s podrhtavanjem zaradi alkohola, alkoholni bledež: imeti delirium tremens …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • elefantíaza — tudi elefantiáza e ž (ȋ; ȃ) med. obolenje mezgovnic in bezgavk, združeno z nabrekanjem spodnjih okončin in spolovil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ênost — i ž (é) filoz. kar obstoji kot združeno, ne posamezno: dobro in zlo v človeku nista spojena v osebno enost …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kesánje — a [kǝs] s (ȃ) neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: muči ga kesanje; globoko, iskreno kesanje zaradi česa / čutiti, imeti kesanje / knjiž. tekle so mu solze kesanja ♦ …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kùp — kúpa m (ȕ ú) 1. s prilastkom kar je navadno brez reda združeno v obliko polkrogle: gnojni kupi; iz kupa knjig je vzel najnovejšo izdajo; brskal je po kupu pepela, smeti; velik kup slame; kupi zemlje / z oslabljenim pomenom: znašel se je pred… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”