- zelenje
- zèlēnje sr zb.DEFINICIJApovrće, zȅlēn (2)ETIMOLOGIJAvidi zelen
Hrvatski jezični portal. 2014.
zelenje
Look at other dictionaries:
zèlēnje — sr zb. 1. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}zȅlēn (2){{/ref}} 2. {{001f}}povrće … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zelênje — a s (é) 1. zeleno rastlinje: nizka vratca prekriva zelenje; zasaditi prostor okrog bloka z zelenjem; bujno tropsko zelenje / hiša je skrita v zelenju; pot se vije med zelenjem 2. zeleni deli rastlin, zlasti listi, vršički: drevesa so že brez… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
želênje — a s (é) glagolnik od želeti: hotenje prehaja v želenje; hrepenenje in želenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zelenjàva — ž razg., {{c=1}}v. {{ref}}zelenje{{/ref}} ✧ {{001f}}slov … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
herba — hȅrba ž DEFINICIJA farm. naziv za droge od osušene stabljike s listovima (ponekad od cvjetova) zelene biljke ETIMOLOGIJA lat.: trava, zelenje … Hrvatski jezični portal
bílje — bílj ž mn. (ȋ ȋ) nekdaj verski obred z molitvami za pokoj umrlega: opravili so bilje za pokojnim / Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli (I. Cankar) a s (ȋ) raba peša rastlinje, zelenje: pomladno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bohotéti — ím nedov. (ẹ í) redko bohotati: vsepovsod je bohotelo zelenje / zmote bohotijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bújen — jna o prid., bújnejši (ū) 1. ki lepo in obilno raste: bujna trava; bujno cvetje, zelenje / bujni lasje; pesn. bujna pomlad 2. ekspr. močno in lepo razvit: bujna ženska; dekle bujnih oblik / bujna rast 3. ki obstaja v zelo veliki meri: naš fant… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gabrína — e ž (í) redko gabrov gozd: bujno zelenje gabrine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jétičen — čna o prid. (ẹ) 1. ki ima jetiko: jetičen človek; jetična žival / jetična rdečica na licih 2. ekspr. šibek, slaboten: jetična drevesca; jetično zelenje / to je jetičen spis … Slovar slovenskega knjižnega jezika
