- zazibati
- zazíbati (se) svrš. <prez. zàzībām (se), pril. pr. -āvši (se), prid. rad. zazíbao (se)>DEFINICIJApočeti (se) zibatiETIMOLOGIJAza- + v. zibati
Hrvatski jezični portal. 2014.
zazibati
Look at other dictionaries:
zazíbati — (se) svrš. 〈prez. zàzībām (se), pril. pr. āvši (se), prid. rad. zazíbao (se)〉 početi (se) zibati … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zazíbati — tudi zazibáti ljem in am, in zazíbati ljem in am dov. (í á í; í) 1. narediti, da se kaj enakomerno premika sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: zazibati zibelko / veter je zazibal jambor 2. navadno s prislovnim določilom z zibanjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uzíbati — tudi uzibáti ljem in am, in uzíbati ljem in am dov. (í á í; í) knjiž. zazibati: uzibati otroka v spanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zabingljáti — ám dov. (á ȃ) viseč na čem se zazibati: zaradi sunka ji je zabingljal obesek na verižici; nepreh. z rokama se je prijel za drog in za hip zabingljal v zraku / sedel je na mizo in zabingljal z nogami // redko zazvoniti, zazvončkljati: zvonec nad… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakolébati — am dov. (ẹ̄) 1. raba peša zanihati, spremeniti se: cene so zakolebale / odpornost proti boleznim spomladi pogosto zakoleba / spregovoril je, ne da bi mu glas zakolebal se zatresel 2. raba peša za kratek čas postati omahljiv, neodločen: zakolebal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaníhati — am dov. (ȋ) 1. premakniti se od ene skrajne lege do druge in nazaj: nihalo zaniha; zanihati sem in tja / gladina vode je zanihala se je dvignila in znižala // knjiž. zagugati, zazibati: zanihati gugalnico; močno zanihati ∙ knjiž. zanihati z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaújčkati — am dov. (ȗ) s premikanjem lastnega telesa zagugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost: zaujčkati dojenčka, otroka / zaujčkati na rokah zaújčkati se ekspr. zagugati se, zazibati se: čoln se je nenadoma zaujčkal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zazíbniti se — em se dov. (í ȋ) knjiž. zazibati se: čoln se je rahlo zazibnil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zíbelka — e [u̯k] ž (ȋ) 1. posteljica za dojenčka, narejena tako, da se lahko ziblje: narediti, zazibati zibelko; položiti otroka v zibelko 2. ekspr., z rodilnikom kraj, kjer se kaj začne: morje je zibelka življenja; zibelka človeške kulture ● knjiž.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
